Slovenija ni edina država, ki sofinancira mentorje prostovoljcev
Avtorja: Žan Premrov, Lara Mavrič
TRDITEV
»Vlada, 12,6 milijona € za 180 delovnih mest za mentorje in koordinatorje v prostovoljskih in nevladnih organizacijah. Slovenija je edina država, ki financira mentorje prostovoljcev.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po analizi socialnovarstvenih programov za leto 2015 je bilo 81,6 odstotka izvajalcev teh programov prostovoljcev. Foto: Boštjan Podlogar/STA
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je 8. junija na družbenem omrežju X trdil, da je Slovenija edina država, ki financira mentorje prostovoljcev. Objavo je kot izjavo dneva delil tudi spletni portal Portal24.
Lotrič je ob tem delil povezavo na javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva, ki ga je 7. junija objavilo ministrstvo za javno upravo. V prostovoljskih in nevladnih organizacijah bo ministrstvo dve leti sofinanciralo 180 delovnih mest, od tega jih bo predvidoma 60 za mentorje oziroma koordinatorje prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah. Na voljo je skupno 12,6 milijona evrov.
Da je treba okrepiti profesionalizacijo nevladnih organizacij (NVO), je leta 2018 v strategiji razvoja NVO in prostovoljstva do leta 2023 poudarila takratna vlada. Kot so opozorili, je bilo leta 2015 kar 81,6 odstotka izvajalcev socialnovarstvenih programov prostovoljcev, leta 2016 pa več kot 92 odstotkov nevladnih organizacij ni imelo zaposlenih.
Vlada se je v strategiji zavezala, da bo spodbujala usposabljanja za razvoj mentorstva prostovoljcev ter stroške dela usposobljenih mentorjev in koordinatorjev prostovoljstva vključevala v javne razpise kot upravičene stroške.
Na Slovenski filantropiji so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da tudi druge države v javnih zavodih in nevladnih organizacijah financirajo zaposlitve mentorjev in koordinatorjev prostovoljcev, saj je tako delo nujno za delovanje prostovoljskih programov.
Na Evropskem prostovoljskem centru (CEV), mreži evropskih organizacij s področja spodbujanja in podpore prostovoljstva, so poudarili, da so mentorji in koordinatorji prostovoljcev ter programski koordinatorji prostovoljstva po klasifikaciji evropske komisije poklici, ki se morajo izvajati za plačilo.
Poudarili so še, da lahko prostovoljske organizacije ali projekti evropska sredstva uporabijo tudi za plače teh zaposlenih, in posredovali pojasnila o financiranju prostovoljstva v Belgiji, Italiji in na Danskem. Nevladne organizacije v teh državah dobijo sredstva od države in lokalnih oblasti.
Podrobneje so opisali financiranje nevladnega sektorja na Danskem, kjer so vladni transferji leta 2013 predstavljali 37 odstotkov dohodkov nevladnih organizacij.
Danny Larsen, član sekretariata danske mreže prostovoljskih centrov in neodvisnih organizacij za samopomoč FriSe, je povedal, da vsak danski prostovoljski center na leto prejme skoraj 92 tisoč evrov od države in občin. »Veliko teh sredstev je namenjenih za zaposlene.«
V odzivu na naša vprašanja so na državnem svetu odgovorili, da izjava temelji na javno dostopnih informacijah o tovrstnih razpisih. Dodali so, da trditve ne želijo dodatno pojasnjevati.
Z našimi ugotovitvami smo seznanili tudi Portal24. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je 8. junija tvitnil, da je Slovenija edina država, ki financira mentorje prostovoljcev. Pri tem je delil povezavo na razpis ministrstva za javno upravo, s katerim bo to dve leti sofinanciralo 180 delovnih mest mentorjev in koordinatorjev v prostovoljskih in nevladnih organizacijah.
Vlada se je leta 2018 v strategiji razvoja NVO in prostovoljstva do leta 2023 zavezala, da bo stroške dela usposobljenih mentorjev in koordinatorjev prostovoljstva vključevala v javne razpise kot upravičene stroške.
Na Evropskem prostovoljskem centru (CEV) so pojasnili, da denimo nevladne organizacije v Belgiji, Italiji in na Danskem od države in lokalnih oblasti prejemajo sredstva, ki jih lahko porabijo za plače mentorjev prostovoljcev.
Lotričeva trditev, da je Slovenija edina država, ki financira mentorje prostovoljcev, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).