Slovenija ni šesta najstarejša država na svetu

Avtor: Matija Štrukelj

 

TRDITEV

»Slovenija ima premalo rojstev za naravno obnavljanje prebivalstva že 40 let. Smo 6. najstarejša država na svetu.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

twitter


 

 Aleš Primc je bil 7. marca letos premeščen z agencije za kmetijske trge na položaj vodje sektorja za demografijo na istoimenskem vladnem uradu. Foto: Bor Slana/STA

Aleš Primc, vodja sektorja za demografijo na istoimenskem vladnem uradu ter predsednik neparlamentarne stranke Glas za otroke in družine, je 19. junija tvitnil, da Sloveniji že 40 let primanjkuje rojstev za naravno obnavljanje prebivalstva in da je »šesta najstarejša država na svetu«. 

Objava se je nanašala na poročanje N1 o napovedi ministrstva za delo, da bodo urad za demografijo ukinili ali ga združili z novim ministrstvom za solidarno prihodnost. Primčevo objavo so v svojih prispevkih povzeli tudi portali nova24tv.si, družina.si in celjskiglasnik.si.

Iz Primčeve stranke so na vprašanje, na katere podatke se je njihov predsednik skliceval v izjavi, odgovorili, da na »javno dostopne podatke Sursa o deležu državljanov, starejših od 65 let«. Toda na statističnem uradu imajo podatke le o deležu državljanov Slovenije, starejših od 65 let, ne pa tudi o deležih v drugih državah. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v tej starostni skupini 19 odstotkov slovenskih državljanov.

Surs je Razkrinkavanje.si glede podatkov za vse države sveta usmeril na mednarodno finančno organizacijo World Bank Group, ki daje državam v razvoju posojila in subvencije. Toda tam imajo le podatke o starosti vseh prebivalcev držav, ne pa tudi zgolj za njihove državljane.

Po podatkih, ki so jih črpali iz ocen o svetovni populaciji Organizacije združenih narodov, je bila Slovenija leta 2020 z 21-odstotnim deležem prebivalcev, starih 65 let ali več, na 12. mestu na svetu, delila si ga je še z Bolgarijo, Malto, Hrvaško, Francijo, Latvijo in Litvo. Tolikšno je tudi evropsko povprečje. 

Najvišji delež starejših od 65 let ima Japonska, in sicer 28-odstotnega, Združeni arabski emirati pa imajo najnižji delež, 1-odstotnega. 

Rodnost nižja od umrljivosti

Primc je tvitnil še, da ima Slovenija že 40 let premalo rojstev, da bi se prebivalstvo naravno obnavljalo. Za Razkrinkavanje.si je pojasnil, da je ta podatek dobil na Sursu.

Po podatkih Sursa je imela Slovenija v obdobju od leta 1982 do 2021 znatno nižjo stopnjo rodnosti od tiste, ki je potrebna za naravno obnovo prebivalstva. Pojasnili so, da obnavljanje prebivalstva pomeni nadomeščanje umrlih in odseljenih z živorojenimi in priseljenimi. Naravno obnavljanje prebivalstva zadeva zgolj rodnost in umrljivost. »Tako poimenovanje je primerno, če selivnost ni pomemben dejavnik obnavljanja. Poleg tega ustreza tistim, ki niso naklonjeni priseljevanju.«

Stopnja rodnosti, potrebna za naravno obnavljanje prebivalstva, je 2,1, kar pomeni, da bi morala vsaka ženska v rodni dobi – sem uvrščajo vse ženske, stare od 15 do 49 let – v povprečju roditi 2,1 otroka, da bi se lahko slovensko prebivalstvo obnavljalo le z rojstvi. 

Slovenija te stopnje v obdobju 1982–2021 ni nikoli dosegla. Najbolj se ji je približala leta 1982, ko je bila stopnja rodnosti 1,93, od takrat pa se je ta izrazito zniževala. Najnižja je bila leta 2003, ko je znašala 1,2, nato je rodnost postopoma naraščala. Lani je bila po podatkih Sursa 1,64.

Staranje prebivalstva se kaže tudi na trgu delovne sile, saj se število delovno aktivnih prebivalcev zmanjšuje, so opozorili na državnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Leta 2019 so v analizi o soočanju s pomanjkanjem delovne sile ugotavljali, da ima zaradi demografskih sprememb vse več podjetij težave pri iskanju ustrezno usposobljenih delavcev, kar lahko omejuje gospodarsko rast, odraža pa se tudi v višjih plačah. 

Rešitev za pomanjkanje delovne sile na uradu vidijo predvsem v zgodnejšem vstopu na trg dela, daljšanju delovne dobe in priseljevanju.

Primc se ni neposredno odzval na naše ugotovitve. V njegovi stranki so le ponovili, da je podatke za svojo trditev črpal s Sursa. Toda Surs podatkov o starostni sestavi prebivalstva Slovenije glede na druge države po svetu nima.

 

SKLEP

Vodja sektorja za demografijo na istoimenskem vladnem Aleš Primc je 19. junija tvitnil, da ima Slovenija »premalo rojstev za naravno obnavljanje prebivalstva že 40 let« in da je po deležu prebivalcev, starih več kot 65 let, šesta najstarejša država na svetu. Kot so zanj pojasnili v njegovi neparlamentarni stranki, se je v izjavi skliceval na podatke Sursa.

Toda po teh podatkih Slovenija v obdobju 1982–2021 ni nikola dosegla stopnje 2,1, ki je potrebna za naravno obnavljanje prebivalstva. Da bi Slovenija to stopnjo dosegla, bi morala vsaka ženska v rodni dobi roditi povprečno 2,1 otroka.

Trditev, da ima Slovenija že 40 let premalo rojstev za naravno obnavljanje prebivalstva, drži.

Po podatkih mednarodne finančne organizacije World Bank Group, ki podatke za izračun deleža prebivalcev nad 65 let črpa iz podatkov Organizacije združenih narodov o številu svetovnega prebivalstva, je bilo lani v Sloveniji 21 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let, s čimer se je država uvrstila na 12. mesto na svetu. 

Trditev, da je Slovenija šesta najstarejša država na svetu, ne drži.

 

Parlamentarka

Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.


Drži

Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij