Slovenija ni vodilna v izobraževanju na daljavo
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
»Smo ena od vodilnih držav v Evropi, ki je zmožna ponuditi izobraževanje na daljavo v tem trenutku, kar pomeni, da so vsi, tako učitelji kot učenci, usposobljeni z ustrezno komunikacijsko tehnologijo, opremo, znanjem, zato da lahko to izobraževanje poteka.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec meni, da je Slovenija rekorderka tako po številu okuženih s covidom-19 kot po usposobljenosti v izobraževanju na daljavo. Foto: Daniel Novakovič/STA
»Smo ena od vodilnih držav v Evropi, ki je zmožna ponuditi izobraževanje na daljavo v tem trenutku,« je 4. januarja v oddaji Studio City zatrdila Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Dejala je, da so vsi, tako učitelji kot učenci, za izobraževanje na daljavo usposobljeni z ustrezno komunikacijsko tehnologijo in znanjem.
Na ministrstvu, ki ga vodi Kustečeva, za Razkrinkavanje.si niso konkretno pojasnili, na podlagi česa je ministrica trdila, da je Slovenija v izobraževanju na daljavo vodilna v Evropi. Odgovorili so, da je »angažma, ki sta ga vlada in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vložila v izvajanje izobraževanja na daljavo, jamstvo za to, da je podpora šolam, učencem, dijakom in staršem primerljiva z drugimi državami EU«.
»Ne poznam nobene primerjalne raziskave, ki bi trenutno sistemsko merila to, o čemer govori ministrica. Teh podatkov enostavno ni,« je za Razkrinkavanje.si poudarila raziskovalka Eva Klemenčič Mirazchiyski s pedagoškega inštituta. Napovedala je, da bo Slovenija po vnovičnem odprtju šol pod okriljem inštituta sodelovala v mednarodni raziskavi o motnjah pri izobraževanju med pandemijo covida-19, ki jo v sodelovanju z evropsko komisijo in Unescom vodi mednarodna zveza za evalvacijo dosežkov v izobraževanju IEA, rezultati pa bodo znani poleti.
»Katerikoli podatek iz preteklih raziskav pogledam, tako v šolskem kot domačem okolju, si ne predstavljam, da bi Slovenija sploh lahko bila dobro pripravljena na šolanje na daljavo za več kot teden dni,« je dejala raziskovalka. »Zelo bom vesela, če se bomo pri računalniški in informacijski pismenosti osmošolcev v prihodnje približali Češki ali Poljski. Trenutno so namreč referenčne na tem področju tako vzhodnoevropske kot zahodnoevropske države. Slovenija za Evropo nikakor ni referenčna na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolah. Kaj takega slišim prvič.«
Po njenih besedah je zadnja najbolj zanesljiva mednarodna raziskava, ki je merila prav znanje in veščine učencev pri računalniški in informacijski pismenosti in v kateri je sodelovala Slovenija, ICILS 2013. Med februarjem in decembrom 2013 so jo pod vodstvom zveze IEA izvajali med 60 tisoč osmošolci v 21 državah.
Zatem je Slovenija sodelovala v več študijah, ki so merile uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije med učenci, toda le v raziskavi ICILS so računalniško in informacijsko pismenost, torej sposobnost uporabe računalnika za delo v šoli, doma in v skupnosti, preverjali na podlagi vprašalnikov in praktičnih nalog na računalniku, je pojasnila sogovornica. Slovenski osmošolci so se s 511 točkami med 14 državami uvrstili na deseto mesto oziroma nad mednarodno povprečje, ki je bilo 500 točk.
Eva Klemenčič Mirazchiyski je sicer opozorila, da med rezultati Slovaške, Rusije, Hrvaške in Slovenije ni statistično pomembnih razlik, zato podatki po njenem mnenju kažejo, da se je Slovenija dejansko uvrstila med sedmo in deseto mesto. Med sedmimi državami članicami EU, vključenimi v raziskavo, se je najbolje odrezala Češka, Slovenija pa se je uvrstila na šesto mesto.
Dosežke učencev v računalniški in informacijski pismenosti so v raziskavi razdelili na štiri ravni znanja. Prva raven je pomenila, da imajo učenci osnovne tehnične veščine za delo z računalnikom, druga pa, da lahko ob pomoči navodil poiščejo informacije na računalniku. Največji delež učencev v vseh sodelujočih državah je dosegel drugo raven pismenosti.
Na četrto, najvišjo raven, so se uvrstili učenci, ki lahko informacije, pridobljene prek računalnika, prilagodijo poljubnemu občinstvu. V državah članicah EU je to raven doseglo le do štiri odstotke učencev. Najvišji delež so izmerili na Poljskem, najnižjega, 0,4-odstotnega, pa v Sloveniji.
Sogovornica je še poudarila, da Slovenija v ciklu raziskave ICILS 2018 ni več sodelovala, saj je tako odločilo ministrstvo. »Kar me zelo preseneča: države v Evropi so temu področju namenjale vedno več pozornosti, mi pa smo celo prenehali sodelovati v nekaterih mednarodnih primerjalnih raziskavah, in ravno na področjih, ki se zdaj kažejo kot zelo pomembna.«
Vsi učenci nimajo opreme za delo na daljavo
Slovenija se je lani na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), ki ga od leta 2014 meri evropska komisija, z 51,2 točke uvrstila na 16. mesto med 28 državami članicami. To je za 1,4 točke bolje kot leto prej.
Komisija z indeksom spremlja splošno digitalno uspešnost Evrope in napredek držav članic EU pri njihovi digitalni konkurenčnosti. V zadnjem letu so digitalno uspešnost izboljšale vse države članice. Finska, Švedska, Danska in Nizozemska so dosegle najvišje ocene in so med vodilnimi na svetu v digitalizaciji, sledijo jim Malta, Irska in Estonija.
Komisija je indeks merila na podlagi povprečja petih kazalcev v letu 2019: povezljivosti, človeškega kapitala, uporabe internetnih storitev, integracije digitalne storitve in digitalne javne storitve.
V raziskavi, objavljeni leta 2019, sta družbi Deloitte in Ipsos MORI za evropsko komisijo preučevali digitalno učenje in informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju. Ugotovili sta, da je v šolskem letu 2017/18 v Sloveniji 97 odstotkov učencev doma imelo dostop do računalnika, kar je pet odstotnih točk več od povprečja EU. Pred Slovenijo so se po domačem dostopu do računalnika uvrstile le še Danska, Finska in Malta.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so v odzivu za Razkrinkavanje.si še poudarili, da so šole lani spomladi opremili z 9583 računalniki in drugo komunikacijsko opremo, septembra pa so jim zagotovili še 4193 prenosnih računalnikov. Poleg tega so jim namenili 3,3 milijona evrov, ki so jih šole do konca leta porabile za nakup skoraj 4500 računalnikov. Tudi javnemu zavodu Arnes so zagotovili milijon evrov za storitve, ki spodbujajo učenje na daljavo.
Prav tako so vsem učiteljem zagotovili dostop do izobraževanja in usposabljanja za izvedbo pouka na daljavo ter vzpostavili digitalne učne načrte. Izobraževanja se je udeležilo 36.638 učiteljev, Arnes pa je organiziral več kot šeststo praktičnih delavnic o poučevanju na daljavo za več kot 7200 učiteljev, še skoraj toliko se jih je udeležilo spletnih delavnic, imeli so tudi okoli dvajset spletnih seminarjev za več tisoč udeležencev.
O tem, koliko učencev in dijakov kljub temu še potrebuje računalnik za učenje za daljavo, na ministrstvu nimajo podatkov.
Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je za Razkrinkavanje.si opozoril, da so mnogi učenci in dijaki za učenje na daljavo dobili računalnik, »vendar je stanje še vedno daleč od idealnega, kaj šele, da bi bili rekorderji v možnosti izvedbe pouka na daljavo«. Veliko težje od nabave računalniške opreme je po njegovem mnenju pridobivanje veščin in samozaupanja na področju digitalne pismenosti, ki pomembno vplivajo na kakovost pouka na daljavo. Poudaril pa je, da o izobraževanju na daljavo po razglasitvi epidemije ni bila izvedena nobena mednarodno primerljiva raziskava.
Družbi Deloitte in Ipsos MORI sta za evropsko komisijo merili tudi odnos učiteljev do informacijsko-komunikacijske tehnologije. Slovenski osnovnošolski učitelji so v šolskem letu 2017/18 svojo računalniško pismenost ocenjevali po petstopenjski lestvici. Skupna povprečna ocena je bila 3,08, torej so pretežno menili, da so relativno uspešni v iskanju, ocenjevanju ter upravljanju s podatki, informacijami in digitalno vsebino. Tako so menili tudi učitelji v drugih državah EU, ki so sodelovale v raziskavi.
Na pedagoškem inštitutu so junija in septembra lani izvedli sekundarno študijo o učenju in poučevanju v slovenskih šolah na temelju podatkov raziskave Talis 2018, ki jo izvaja organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Zaradi epidemije so analizo razširili s študijama primerov poučevanja matematike na daljavo v osnovni in srednji šoli. Opozorili so, da vzorec učiteljev ni bil reprezentativen.
V študiji inštituta je sodelovalo 114 srednješolskih učiteljev, ki so junija in septembra odgovarjali na anketna vprašanja o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju na daljavo.
Več kot polovica učiteljev (56 odstotkov), ki so sodelovali v raziskavi, je pri izvajanju pouka na daljavo izrazito pogrešala tehnično opremo. Dobra polovica jih je opozorila še na pomanjkljiva navodila ministrstva za izobraževanje na daljavo (54 odstotkov) in nezadovoljivo tehnično opremljenost dijakov za spremljanje pouka (51 odstotkov). Tretjina učiteljev (34 odstotkov) je pogrešala tudi pomoč pri uporabi različnih programov za poučevanje na daljavo.
SKLEP
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je 4. januarja v oddaji Studio City zatrdila, da je Slovenija ena od vodilnih držav v Evropi, ki je zmožna ponuditi izobraževanje na daljavo. To po njenih besedah pomeni, da so učitelji in učenci usposobljeni z za to potrebnim znanjem in opremo. Na ministrstvu niso pojasnili, na kaj se je ministrica pri tem sklicevala.
Po mnenju raziskovalke na pedagoškem inštitutu Eve Klemenčič Mirazchiyski trenutno ni primerjalne raziskave, ki bi obravnavala izobraževanje na daljavo. Pojasnila je, da je bila zadnja najbolj zanesljiva mednarodno primerljiva raziskava, ki je merila prav računalniško in informacijsko pismenost učencev in v kateri je sodelovala Slovenija, raziskava ICILS 2013, ki jo je izvedla mednarodna zveza za evalvacijo dosežkov v izobraževanju IEA.
V tej so se slovenski osmošolci med 14 državami uvrstili na sedmo mesto, nad mednarodno povprečje. Med članicami EU je najboljši rezultat dosegla Češka, Slovenija pa se je uvrstila na šesto mesto.
V raziskavi, ki sta jo za evropsko komisijo v okviru projekta EU o digitalnem učenju in informacijsko-komunikacijskih tehnologijah v izobraževanju v šolskem letu 2017/18 izvedli družbi Deloitte in Ipsos MORI, so slovenski učitelji pretežno menili, da so v iskanju, ocenjevanju in upravljanju s podatki in digitalno vsebino relativno uspešni. Tako so menili tudi učitelji v drugih državah EU, ki so sodelovale v raziskavi.
Leta 2019 je evropska komisija objavila študijo o digitalnem učenju in informacijsko-komunikacijski tehnologiji v izobraževanju, po kateri je imelo dostop do domačega računalnika 97 odstotkov slovenskih učencev, kar je bilo pet odstotnih točk več od evropskega povprečja.
Toda po mnenju dekana ljubljanske pedagoške fakultete Janeza Vogrinca na kakovost pouka na daljavo poleg opreme vpliva tudi digitalna pismenost. Slovenija glede na raziskavo ICILS 2013 ni vodilna v Evropi po računalniški in informacijski pismenosti med učenci, saj se je med 14 državami uvrstila na deseto mesto oziroma nad mednarodno povprečje.
Na pedagoškem inštitutu so letos izvedli študiji primerov poučevanja matematike na daljavo v osnovni in srednji šoli. Ugotovili so, da je več kot polovica od 114 anketiranih učiteljev pri izvajanju te oblike pouka pogrešala tehnično opremo za poučevanje na daljavo. Tretjina jih je pogrešala tudi pomoč pri uporabi programov za poučevanje na daljavo.
Trditev ministrice za izobraževanje Simone Kustec, da je Slovenija ena od vodilnih držav v Evropi, ki je v tem trenutku zmožna ponuditi izobraževanje na daljavo, kar pomeni, da so vsi, tako učitelji kot učenci, usposobljeni z ustrezno komunikacijsko tehnologijo in znanjem, ne drži.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Projekt EUformatorka poteka v sodelovanju z Evropsko komisijo – Predstavništvom v Sloveniji. Stališča, izražena v posameznem prispevku, ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.