Slovenija od tehnoloških korporacij ni zahtevala največ podatkov na Balkanu
Avtorja: Samo Demšar, Žana Erznožnik
TRDITEV
»Slovenska vlada od velikih tehnoloških podjetij zahteva največ podatkov o uporabnikih na Balkanu.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Največ zahtev za dostop do uporabniških računov med letoma 2013 in 2020 je Slovenija zahtevala od podjetja Google, ponudnika storitev gmail in youtube. Foto: Unsplash
Nizozemski ponudnik navideznega zasebnega omrežja Surfshark je 3. avgusta objavil poročilo o številu vladnih zahtev za dostop do podatkov uporabnikov, ki so jih države med letoma 2013 in 2020 zahtevale od tehnoloških korporacij Meta, Apple, Microsoft in Google. V sporočilu za javnost so trdili, da je med balkanskimi državami v tem obdobju največ zahtev za dostop do računov uporabnikov omenjenih družb vložila Slovenija.
Avtorji poročila so analizirali javno dostopne podatke o zahtevah za dostop do podatkov o uporabnikih družbenih omrežij facebook in instagram, ki ju upravlja Meta Platforms, storitev gmail in youtube družbe Google ter o imetnikih računov pri družbah Apple in Microsoft.
Kot so pojasnili v metodologiji, so v končni razvrstitvi držav glede na zahteve za dostop do podatkov upoštevali le tiste, ki so imele leta 2020 vsaj milijon prebivalcev, saj njihovo prebivalstvo predstavlja manj kot odstotek
svetovnega. Podatke o številu prebivalcev držav so pridobili na spletišču statističnega portala Worldometers.info.
Po ugotovitvah Surfsharka je Slovenija med letoma 2013 in 2020 vložila 562 zahtev za dostop do 866 uporabniških računov, oziroma do 41,6 uporabniškega računa na 100.000 prebivalcev, pri čemer so upoštevali število prebivalstva v letu 2020.
Toda po podatkih korporacij Meta, Apple, Microsoft in Google je Slovenija od leta 2013 do 2020 vložila 561 zahtev za dostop do 865 uporabniških računov. Dostop do uporabniških podatkov je v tem obdobju največkrat zahtevala od družbe Google, in sicer za uporabnike 498 računov.
Slovenija je imela leta 2020 po podatkih statističnega urada 2.095.861 prebivalcev, med letoma 2013 in 2020 pa je po podatkih korporacij zahtevala dostop za 865 uporabniških računov. To, preračunano, pomeni, da so zahtevali dostop do 41,3 uporabniškega računa na 100.000 prebivalcev.
V tem obdobju je imela Slovenija povprečno 2.069.564 prebivalcev, kar pomeni, da je vložila 41,8 zahteve na 100.000 prebivalcev.
V podjetju Surfshark so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so balkanske države določili na podlagi tabele na spletišču Worldpopulationreview.com, kjer poskušajo podatke o prebivalstvu iz različnih virov predstaviti na razumljiv način. Med balkanske so uvrstili osem držav: Slovenijo, Hrvaško, Romunijo, Bolgarijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Albanijo in Črno goro.
Toda v besedilu ob tabeli so za balkanske označili 11 držav, kot vir svojih podatkov pa so navedli prispevek geografa Matta Rosenberga s portala z izobraževalnimi vsebinami Thought.co, ki je med balkanske uvrstil 11 držav. Poleg prej naštetih še Kosovo, Moldavijo in Severno Makedonijo.
Zato smo tudi na Razkrinkavanju.si v analizo vključili teh 11 držav, povprečno število njihovih prebivalcev med letoma 2013 in 2020 pa smo izračunali na podlagi podatkov državnih statističnih uradov. Podatke o številu prebivalcev smo pridobili od državnih statističnih uradov, saj so se podatki na statističnem portalu Worldometers.info v nekaterih primerih preveč razlikovali od uradnih. Kot primer, po podatkih moldavskega statističnega urada je imela Moldavija leta 2020 2,6 milijona prebivalcev, po podatkih Worldometers.info pa naj bi takrat imela štiri milijone prebivalcev.
Po uradnih podatkih informacijskotehnoloških korporacij sta med letoma 2013 in 2020 več zahtev za dostop do uporabniških računov kot Slovenija vložili Severna Makedonija s 50,7 in Črna gora z 60,9 zahteve na 100.000 prebivalcev.
Po podatkih Worldometers.info je imela sicer Črna gora v obravnavanem obdobju manj kot milijon prebivalcev, zato je avtorji poročila Surfsharka niso uvrstili v končno analizo. V metodoloških opombah so pojasnili, da države z manj kot milijonom prebivalcev ne vplivajo na globalno statistiko, saj njihovo prebivalstvo predstavlja manj kot odstotek svetovnega. Toda prebivalci Črne gore predstavljajo več kot odstotek prebivalstva balkanskih držav.
Prav tako v končno analizo niso uvrstili Kosova, Moldavije in Severne Makedonije, saj spletišče Worldpopulationreview.com teh držav ni uvrstilo med balkanske, čeprav so razvrstitev držav črpali s portala, ki jih je naštel 11. Tako so v analizo naposled zajeli le sedem izmed enajstih držav.Podatki tehnoloških korporacij kažejo, da število slovenskih zahtev za dostop do uporabniških podatkov od leta 2017 narašča. Po ugotovitvah Surfsharka je to svetovni trend. Leta 2013 so države z več kot milijonom prebivalcev Meti, Googlu, Applu, Microsoftu in Googlu poslale 293.396 zahtev, leta 2020 pa že več kot 1,29 milijona.
V družbah Google, Microsoft in Meta so vladnim zahtevam po podatkih uporabnikov ugodili v okrog 70 odstotkih primerov, Apple pa v 80 odstotkih, so še ugotovili.
Na generalni policijski upravi so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da lahko dostop do podatkov uporabniških računov zahtevajo sodišča, državni tožilci in policija, če brez tovrstnih podatkov ne morejo odkriti, preprečiti ali dokazati kaznivega dejanja.Podjetje Surfshark je v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si sporočilo, da bodo v prihodnjih primerjavah upoštevali vseh 11 držav, ki so med balkanske uvrščene po podatkih spletnega mesta Thought.co. Kot so pojasnili, so podatke za aktualno poročilo vzeli neposredno iz tabele, ne da bi pri tem preverili primarni vir. Ob tem so ponudili, da posodobijo sporočilo za javnost o zahtevah do uporabniških podatkov na Balkanu.
S K L E P
»Slovenska vlada od velikih tehnoloških podjetij zahteva največ podatkov o uporabnikih na Balkanu,« so 3. avgusta trdili v sporočilu za javnost nizozemskega podjetja Surfshark, ki je izdalo poročilo o številu vladnih zahtev za dostop do podatkov uporabnikov tehnoloških družb Meta, Apple, Microsoft in Google v 177 državah.
Avtorji poročila so analizirali podatke o zahtevah vlad za dostop do podatkov uporabnikov v obdobju 2013–2020, ki jih objavljajo te korporacije. V metodologiji so pojasnili, da so v analizo vključili le države, ki so imele leta 2020 vsaj milijon prebivalcev.
Po njihovih ugotovitvah je Slovenija v tem času vložila 562 zahtev za dostop do 866 uporabniških računov, oziroma do podatkov 41,6 uporabniškega računa na 100.000 prebivalcev, kar naj bi bilo največ med balkanskimi državami.Toda uradni podatki štirih tehnoloških korporacij kažejo, da je Slovenija v tem obdobju vložila 561 zahtev za dostop do podatkov skupno 865 uporabniških računov.
Povrhu so število zahtev za dostop na 100.000 prebivalcev v obdobju osmih let izračunali zgolj na podlagi podatkov o številu prebivalstva v letu 2020 in ne povprečja med letoma 2013 in 2020, kažejo podatki Surfsharka. Po izračunu Razkrinkavanja, upoštevajoč povprečno število prebivalcev, je Slovenija v tem obdobju zahtevala dostop do podatkov 41,8 uporabniškega računa na 100.000 prebivalcev.
V Surfsharku so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so pri izboru balkanskih držav upoštevali razvrstitev s spletnega mesta Worldpopulationreview.com, kjer je v tabeli osem držav, vir za te podatke, spletno mesto Thought.co, pa jih je naštel 11. Surfshark v analizo tako ni vključil Severne Makedonije, Moldavije in Kosova.
Ker ima Črna gora manj kot milijon prebivalcev, so izvzeli tudi to in nazadnje v analizo zajeli le sedem balkanskih držav.
Med 11 balkanskimi državami sta dostop do uporabniških podatkov največkrat zahtevali Severna Makedonija in Črna gora, in sicer 50,7 oziroma 60,9 zahteve na 100.000 prebivalcev. Slovenija je vložila največ zahtev med balkanskimi državami le, če bi iz analize izvzeli štiri države.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
