V Španiji video na zahtevo v manjšinskih jezikih šele 2023.
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Španija je z zakonodajo dosegla, da tudi Katalonci (pa Baski in Galičani) na ameriških servisih lahko gledajo vsebine v svojih jezikih – zakaj česa podobnega ne bi zmogla Slovenija?«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih Sursa je v Sloveniji 22 odstotkov ljudi, starih od 16 do 74 let, v prvem četrtletju leta 2020 gledalo videovsebine na zahtevo, ki jih ponujajo komercialni ponudniki, kot so Netflix, HBO go in Pickbox. Foto: Pixabay
Na portalu tednika Reporter so 21. avgusta trdili, da je »Španija z zakonodajo dosegla, da tudi Katalonci (pa Baski in Galičani) na ameriških servisih lahko gledajo vsebine v svojih jezikih«. Ob tem so se spraševali, zakaj česa podobnega ne bi zmogla Slovenija.
V prispevku, ki je bil dan pozneje v celoti objavljen v tiskani izdaji tednika, so navedli pet ponudnikov videa na zahtevo, in sicer Netflix, Amazon Prime Video, Apple TV+, HBO Max in Disney+.
Španski parlament je 7. julija potrdil zakon o avdiovizualnih komunikacijah. Ta med drugim določa, da mora biti vsaj 30 odstotkov vsebin ponudnikov televizijskih avdiovizualnih komunikacijskih storitev na zahtevo evropskih.
Najmanj 15 odstotkov jih mora biti v enem od uradnih jezikov Španije, vsaj 40 odstotkov od teh pa v katerem od jezikov španskih avtonomnih skupnosti. V okviru omenjenih 15 odstotkov morajo vsaki avtonomni skupnosti omogočiti vsaj 10 odstotkov vsebin v njenem jeziku.
Toda določilo zakona, da morajo ponudniki avdiovizualnih del upoštevati kvote vsebin v uradnih jezikih Španije, bo v veljavi šele od julija 2023.
Isti zakon sicer španski komisiji za trge in konkurenco omogoča ukrepanje zoper ponudnike avdiovizualnih komunikacij, ki svoje vsebine ponujajo v Španiji, prijavljeni pa so v drugih članicah EU, da bi se izognili španski zakonodaji.
Reporter je v prispevku poleg Španije omenil tudi Islandijo, pri čemer so se sklicevali na opozorilo predstojnika inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozme Ahačiča, ki je za Delo nedavno dejal, da imajo Islandci urejene podnapise in sinhronizacijo v svoj jezik, čeprav ga govori manj ljudi kot slovenščino.
Lani februarja je tedanja islandska ministrica za izobraževanje, znanost in kulturo Lilja Dögg Alfreðsdóttir izvršnega direktorja družbe Walt Disney v pismu pozvala, naj Islandcem na platformi Disney+ zagotovijo dostop do vsebin v islandščini.
Disneyjev predstavnik za severno Evropo in Baltik ji je odgovoril, da si v družbi prizadevajo za uresničitev zahteve, a bodo potrebne tehnične aktivnosti trajale več mesecev.
Islandščino po podatkih kooperacije nordijskih držav, med njimi Islandije, govori približno 300.000 ljudi.
Na portalu slovenskega statističnega urada so februarja 2015 objavili, da slovenski jezik »na svetu govori približno 2,5 milijona govorcev«. Novejših podatkov o govorcih slovenščine nimajo, so pojasnili za Razkrinkavanje.
Po oceni baskovskega inštituta Etxepare, ki se ukvarja z njihovim jezikom in kulturo, baskovščino na območju španske Baskije govori 740.000 ljudi. Katalonščina je imela po podatkih katalonskega statističnega urada leta 2018 v Kataloniji okoli 2,3 milijona rednih govorcev, starih nad 15 let. Galicijščino pa je leta 2018 po podatkih nevladne organizacije Mednarodna skupina za pravice manjšin govorilo 2,4 milijona Galičanov.
Portal Catalan News, hčerinska družba katalonske tiskovne agencije, je 15. marca letos poročal, da bo Netflix v katalonščino sinhroniziral in podnaslovil do 70 mednarodnih filmov in serij. Toda nalagali jih bodo postopoma, dostopni pa bodo konec leta.
Predstojnik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozma Ahačič je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je vpliv spremljanja spletnih vsebin in videovsebin na zahtevo predvsem v angleščini na mlade zelo različen: »Pri tistih, ki so s slovenskim knjižnim jezikom dovolj v stiku, je pozitiven, saj se ob znanju knjižne slovenščine učijo še angleško ali kakšen drug tuji jezik.« Spremljanje zgolj tujejezičnih vsebin je lahko težava za tiste, »ki bi jim bilo branje slovenskih podnapisov skoraj edini stik s knjižno slovenščino zunaj šole«.
Poudaril je, da sedanje stanje spremljanja videov brez podnapisov in sinhronizacije ni problematično, bi se pa problem lahko pojavil čez deset let, ko bo delež spremljanja tujih ponudnikov videovsebin veliko večji in za marsikoga edini ali skoraj edini stik s televizijo. »Takrat bo uvedba slovenščine za vse platforme tudi večji strošek, saj bo količina dostopnih oddaj in filmov rasla.«
Vse ponudnike videa na zahtevo, omenjene v prispevku Reporterja, smo vprašali o dostopnosti vsebin v katalonščini, baskovščini in galicijščini na njihovih platformah, a na vprašanja Razkrinkavanja.si niso odgovorili.
Avtor prispevka se je v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si strinjal, da je glede časa uveljavitve zakona naredil napako: »Morda bi res bilo treba izpostaviti, da zakonodaja še ni stopila v veljavo in da tudi ne velja za vse vsebine.« Dodal je, da je želel s prispevkom opozoriti na prizadevanja drugih držav v EU, da zaščitijo jezike z malo govorci, »medtem ko se v Sloveniji menjajoče se garniture na ministrstvu za kulturo s problemom neprevedenih vsebin na pretočnih servisih ne ukvarjajo«.
SKLEP
Na portalu tednika Reporter so 21. avgusta poročali, da je »Španija z zakonodajo dosegla, da tudi Katalonci (pa Baski in Galičani) na ameriških servisih lahko gledajo vsebine v svojih jezikih«. Navedli so pet ameriških ponudnikov videa na zahtevo, in sicer Netflix, Amazon Prime Video, Apple TV+, HBO Max in Disney+.
Španski zakon o splošnih avdiovizualnih komunikacijah, ki je v veljavi od 9. julija letos, določa, da mora biti vsaj 30 odstotkov vsebin ponudnikov televizijskih avdiovizualnih komunikacijskih storitev na zahtevo evropskih.
Najmanj polovica jih mora biti v enem od uradnih jezikov Španije, od teh pa vsaj 40 odstotkov v enem izmed jezikov avtonomnih skupnosti. Vsaj desetina jih mora biti na voljo v jeziku posamezne skupnosti.
Toda del zakona, ki to določa, začne veljati šele julija 2023.
Avtor prispevka je v odzivu priznal, da je glede veljavnosti zakona naredil napako. Trditev, da je Španija z zakonodajo dosegla, da tudi Katalonci, Baski in Galičani na ameriških servisih lahko gledajo vsebine v svojem jeziku, smo po metodologiji Razkrinkavanja.si označili za šlamparijo.
Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.
