Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
»Vemo, da se Slovenija segreva dvakrat bolj kot v povprečju svet. Za Slovenijo bodo poplave največji problem podnebnih sprememb.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
V prihodnosti lahko v Sloveniji pričakujemo največ težav zaradi poplav in suš ter daljših in močnejših vročinskih valov. Foto: Nebojša Tejić/STA
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver se je na 13. seji državnega zbora odzval na izjavo poslanca SDS Branka Grimsa, ki je dejal, da je vlaganje v prilagajanje podnebnim spremembam namenjeno zgolj polnjenju »določenih žepov«.
Maver je to trditev označil za »skoraj absurdno« in postregel s podatkom, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Njegovo izjavo je na twitterju povzela poslanka SDS Jelka Godec, s pripisom »mi smo res en tak fenomen«.
Po podatkih ameriške agencije Nasa se je svetovna temperatura zraka ob površju od leta 1880 do lani v povprečju dvignila za dobro stopinjo Celzija. V Sloveniji in okolici pa je bil dvig temperature po istih podatkih še enkrat večji.
Vir: NASA GISS
V Nasini bazi natančnih podatkov za Slovenijo ob koncu 19. stoletja ni. Dvig temperature je ocenjen na podlagi modelov in podatkov bližnjih postaj. Natančnejše številke za Slovenijo, sicer v krajšem obdobju, so dostopne v lanski študiji agencije za okolje.
Tudi ta potrjuje nadpovprečen dvig temperature v Sloveniji. V obdobju med letoma 1961 in 2011, ki ga obravnava študija, je temperatura pri nas v povprečju zrasla za 1,7 stopinje Celzija. V istem obdobju se je svet po Nasinih izračunih v povprečju segrel za 0,81 stopinje.
Kopno se segreva hitreje od morja
Kot pojasnjujejo na agenciji za okolje, je eden od razlogov za nadpovprečno dvigovanje temperature v Sloveniji to, da se temperatura nad kopnim dviguje hitreje od tiste nad morjem. Tudi v primerjavi s preostalim svetovnim kopnim pa se Slovenija segreva hitreje.
Upoštevajoč zgolj kopenska območja, se je povprečna letna temperatura zraka od konca 19. stoletja na svetovni ravni zvišala za 1,39 stopinje Celzija, v Sloveniji in okolici pa za več kot dve stopinji.
Med letoma 1961 in 2011 se je svetovno kopno segrelo za 1,6 stopinje Celzija, Slovenija pa za 1,7 stopinje.
Vir: NASA GISS
Razlogi za hitrejše segrevanje
Na Arsu navajajo dva razloga za hitrejše segrevanje ozračja v Sloveniji v primerjavi z drugimi kopenskimi predeli sveta. Prvi je manjši obseg in trajanje prekritosti s snežno odejo.
»Snežna odeja odbija veliko večji delež sončnega sevanja od golih tal, hkrati pa zaradi običajno slabe toplotne prevodnosti deluje kot izolator,« sta v odgovoru za Razkrinkavanje.si zapisala klimatologa Gregor Vertačnik in Mojca Dolinar. Poleg tega taljenje snega v pomladnih mesecih, v gorah tudi poleti, upočasnjuje sezonsko segrevanje.
Tako krčenje obsega in trajanja prekritosti s snegom zaradi podnebnih sprememb pripomoreta k nadpovprečno hitremu dvigu temperatur.
Drugi razlog za pospešeno segrevanje ozračja je zmanjšanje onesnaženja zraka z aerosoli (smog, dim in podobno) v zadnjih desetletjih. Večji del sončnega sevanja tako doseže tla in pripomore k hitrejšemu segrevanju. O vplivu tega dejavnika sklepajo na podlagi časovnega poteka sprememb v temperaturi zraka.
V večjem delu Evrope se je temperatura v prvi polovici 20. stoletja povišala, nato je do približno leta 1980 mirovala ali celo rahlo upadala. V zadnjih 40 letih, ko je v tem delu sveta potekala deindustrializacija in so države sprejele ukrepe za zmanjšanje onesnaženja, pa je temperatura spet začela rasti. Iz tega »lahko sklepamo, da neenakomernost ogrevanja vsaj deloma izvira iz sprememb onesnaženosti zraka«, sta še pojasnila Vertačnik in Dolinarjeva.
Vzrok, da se Slovenija z okolico segreva hitreje od drugih delov Evrope in ZDA, kjer se je onesnaženost prav tako zmanjšala, pa tiči v regionalnih okoljskih značilnostih.
»Del severne in zahodna Evropa sta bolj izpostavljena vplivu Atlantika, ki se je v zadnjih stotih letih segrel bistveno manj od evropskega kopnega. V delu ZDA pa je verjetno med glavnimi krivci za manjši trend segrevanja povečano izhlapevanje zaradi spremembe rastja, kulturnih rastlin in povečanega namakanja v kmetijstvu,« so pojasnili na agenciji.
Kaj lahko pričakujemo
Podnebni modeli v prihodnje prav tako napovedujejo hitrejše segrevanje kopnega in s tem tudi Slovenije od svetovnega povprečja. Bolj nejasna je hitrost dviga temperature v Sloveniji v primerjavi s preostalim kopnim.
Rezultati globalnih modelov kažejo, da se bo Evropa segrevala približno enako hitro kot druge celine. Arso v lanski publikaciji predvideva, da se bo temperatura v Sloveniji glede na povprečje med letoma 1981 in 2010 do konca stoletja povišala za 1,3 do 4,1 stopinje Celzija, odvisno od scenarija zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Tak dvig je znotraj okvirov napovedi za svetovno raven.
»Slovenija se bo v prihodnosti verjetno segrevala podobno ali nekoliko hitreje kot večina kopnega,« pravijo na Arsu. Pri tem opozarjajo, da so podnebni modeli zaradi nepopolnega razumevanja podnebnega sistema in omejene prostorske ločljivosti še vedno precej negotovi.
Vertačnik in Dolinarjeva med ujmami, zaradi katerih lahko v prihodnosti v Sloveniji pričakujemo največ težav, navajata povečano tveganje za poplave in suše ter daljše in močnejše vročinske valove. Tveganje zaradi poplav se bo povečalo predvsem zaradi več zimskih padavin in večje jakosti posameznih ujm.
Navedba Marka Mavra, da se ozračje pri nas segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, drži. Izstopanje je manj izrazito, če upoštevamo le segrevanje ozračja nad kopnim, a se tudi v tem primeru Slovenija segreva hitreje od povprečja.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.