Slovenija že imela možnost priznati Palestino skupaj z evropskimi državami
Avtorica: Tina Geč
TRDITEV
»Po drugi strani je pa tudi res, da se nam zdaj prvič odpira možnost, da to [priznanje Palestine] naredimo skupaj z drugimi evropskimi državami.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Slovenija se je leta 2012 vzdržala glasovanja za spremembo statusa Palestine v Združenih narodih v državo nečlanico opazovalko. Foto: Daniel Novakovič/STA
Milan Brglez, evropski poslanec in kandidat SD za vnovično izvolitev v evropski parlament, je 19. maja na predvolilnem soočenju kandidatov v oddaji 24ur Fokus odgovarjal na vprašanje, zakaj SD ne zahteva takojšnjega priznanja Palestine. Dejal je, da stranka zahteva takojšnje priznanje, a so v koaliciji, kakršna je, in dodal, da se Sloveniji prvič odpira možnost za sočasno priznanje Palestine z drugimi evropskimi državami.
Do začetka leta je Palestino priznalo več kot 140 držav, med njimi tudi članice EU – Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Švedska ter druge države s širšega evropskega prostora, kot so Albanija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Islandija, Rusija, Srbija in Ukrajina.
Večina omenjenih držav je Palestino priznala že leta 1988, kasneje so to storile Bosna in Hercegovina (1992), Črna gora (2006), Islandija (2011) in Švedska, ki jo je uradno priznala leta 2014. Osemnajstega novembra 1988 sta Palestino sočasno priznala Ciper in takratna Češkoslovaška, naslednji dan pa še Sovjetska zveza, ki je kasneje med drugim razpadla na današnje Rusijo, Belorusijo in Ukrajino.
Leta 2014 je odbor za zunanjo politiko na pobudo Združene Levice, takrat opozicijske stranke, od slovenske vlade zahteval, da sprejme sklep o priznanju Palestine, česar do konca mandata ni storila.
Predsednik vlade Robert Golob je sicer marca letos ob robu evropskega sveta skupaj s predstavniki Irske, Malte in Španije podpisal posebno izjavo o začetku postopka priznanja Palestine kot neodvisne in suverene države.
Palestino so nato pred dnevi, 28. maja, priznale tudi Irska, Španija in Norveška. Slovenska vlada je predlog sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti Palestine sprejela kasneje, in sicer na včerajšnji seji. Državni zbor bo sklep obravnaval v torek. Če ga bo sprejel, bo postopek priznanja Palestine v Sloveniji zaključen.
Brglez je pojasnil, da prvič ne gre za priznanje ene ali dveh držav, ampak za sočasna priznanja več držav. Dodal je, da je na možnost priznanja treba gledati ne le s tehnicističnega, ampak tudi realpolitičnega vidika, česar pa ni dodatno pojasnil.
Trditev je po prejemu vprašanj Razkrinkavanja.si spremenil v: »Zdaj je okno priložnosti, da Slovenija in druge evropske države (ne samo članice EU!) priznajo Palestino in s tem pošljejo signal, ki bi ga morale številne države poslati že davno.«
SKLEP
Evropski poslanec SD in kandidat na evropskih volitvah Milan Brglez je 19. maja na predvolilnem soočenju v oddaji 24ur Fokus trdil, da ima Slovenija prvič možnost za priznanje Palestine skupaj z drugimi evropskimi državami.
Do zdaj je Palestino uradno priznalo 11 držav članic EU, med njimi tudi Švedska leta 2014, in devet držav širšega evropskega prostora. Ciper in nekdanja Češkoslovaška sta jo priznala 18. novembra 1988, dan pozneje pa še nekdanja Sovjetska zveza.
Leta 2014 je odbor za zunanjo politiko od slovenske vlade zahteval, naj sprejme sklep o priznanju Palestine, česar do konca mandata ni storila.
Brglez je pojasnil, da prvič ne gre za priznanje ene ali dveh držav, ampak za sočasna priznanja več držav.
Trditev, da ima Slovenija prvič možnost za priznanje Palestine skupaj z drugimi evropskimi državami, po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za sivo cono, saj je imela država že možnost priznanja Palestine skupaj s Švedsko, res pa pred letošnjim majem ni imela možnosti priznanja z več kot eno evropsko državo skupaj.
Siva cona
Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).