EU za obrambo porabi manj kot Kitajska
Razkrinkavanje.si
—
Novinarji projekta Razkrinkavanje.si so včeraj spremljali predvolilno soočenje kandidatov za evroposlance iz parlamentarnih strank ter v živo preverjali verodostojnost njihovih trditev. Hitre ocene trditev smo že delili na družbenih omrežjih, danes pa objavljamo še krajšo zbirno analizo z odzivi na ugotovitve.
Na soočenju pred volitvami v evropski parlament na Radiu Slovenija je sodelovalo sedem predstavnikov parlamentarnih list. Foto: Radio Prvi
Peter Gregorčič, SLS
»Mi [EU] namenjamo za vojsko 260 milijard, kar je približno toliko kot Kitajska.«
Kandidat stranke SLS Peter Gregorčič je trdil, da EU za vojsko porabi 260 milijard, kar je približno toliko kot Kitajska. Valute sredstev, ki jih je primerjal, v izjavi ni navedel.
Po podatkih evropskega statističnega urada je 27 držav članic EU leta 2022 za obrambo porabilo 203,6 milijarde evrov. Po podatkih mednarodnega inštituta za mirovne raziskave Sipri je Kitajska leta 2022 za obrambo porabila 273,8 milijarde evrov.
V odzivu na naše ugotovitve so v stranki SLS odgovorili, da se je Gregorčič skliceval na podatke Svetovne banke za leto 2022.
Po teh podatkih je EU leta 2022 za vojsko porabila 258,3 milijarde dolarjev (242,2 milijarde evrov), kar je 11,4 odstotka manj kot Kitajska, ki je leta 2022 za vojsko porabila 291,6 milijarde dolarjev (273,4 milijarde evrov).
Trditev, da EU za vojsko porabi 260 milijard [dolarjev], drži.
Trditev, da EU za vojsko porabi približno toliko kot Kitajska, ne drži.
Matevž Frangež, SD
»Slovenija je, tako kot večji del EU, v tistem delu, ki se segreva dvakrat hitreje.«
Kandidat stranke SD Matevž Frangež je trdil, da se Slovenija, tako kot večji del EU, segreva dvakrat hitreje.
Kot smo poročali leta 2019, se je po podatkih agencije za okolje (Arso) povprečna letna temperatura zraka nad kopenskimi območji od konca 19. stoletja na svetovni ravni zvišala za 1,39 stopinje Celzija, v Sloveniji in okolici pa za več kot dve stopinji.
Na Arsu so pojasnili, da sta razloga za hitrejše segrevanje ozračja v Sloveniji – v primerjavi z drugimi kopenskimi predeli sveta – manjši obseg in trajanje prekritosti s snežno odejo in zmanjšanje onesnaženja zraka z aerosoli, denimo smogom in dimom, v zadnjih desetletjih.
Na nadpovprečno rast temperature v Sloveniji v primerjavi s svetovnim povprečjem so opozorili tudi avtorji poročila o okolju, ki ga je leta 2022 izdal Arso.
Trditev drži.