Evropski parlament ne obsoja slovenske vlade
Avtorica: Eva Gračanin
TRDITEV
»Evropski parlament obsoja vlado Roberta Goloba, ki je ukinila dan spomina na žrtve komunizma.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Peticijo o ohranitvi dneva spomina na žrtve komunizma so na odboru evropskega parlamenta za peticije predstavili februarja letos. Foto: Katja Kodba/STA
Evropska poslanka in kandidatka za evroposlanko SDS Romana Tomc je 29. aprila na omrežju X objavila informativni posnetek poslanske skupine EPP, kjer so predstavili peticijo o ohranitvi dneva spomina na žrtve komunizma. Pripisala je, da »evropski parlament obsoja vlado Roberta Goloba, ki je ukinila dan spomina na žrtve komunizma«.
Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki naj bi ga zaznamovali 17. maja, je v tem mesecu leta 2022 sprejela prejšnja vlada. Zdajšnja vlada je sklep leto pozneje razveljavila, saj je bil sprejet brez predhodne javne in strokovne razprave.
Na to se je julija lani odzval zgodovinar in profesor Mitja Ferenc s peticijo za ohranitev dneva spomina. Doslej jo je podpisalo 1991 državljanov držav EU. Februarja letos jo je Ferenc predstavil odboru evropskega parlamenta za peticije.
Odbor, ki mu v aktualnem mandatu predseduje poslanka EPP Dolors Montserrat, je sklenil, naj se razprava o peticiji nadaljuje tudi v prihodnje. Če bi odbor razpravo končal, bi evropski parlament njeno obravnavo zaključil.
Skladno s postopkovnimi pravili evropskega parlamenta lahko odbor za peticije parlamentu predloži kratek predlog resolucije, o katerem evroposlanci nato glasujejo. Če se odbor za to ne odloči, o peticiji odločajo sami, brez parlamentarne razprave.
V evropskem parlamentu so pojasnili, da so člani odbora za peticije evropsko komisijo zaprosili za pisni odgovor in pismo, v katerem bi ta slovensko vlado pozvala k ohranitvi dneva spomina. Evropska komisija odboru še ni poslala pisnega odgovora, prav tako niso prejeli odgovora slovenske vlade, s katero so stopili v stik prek stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju.
Komisija peticije po 14. februarju, ko jo je Ferenc predstavil, ni več obravnavala, prav tako je niso obravnali na nobeni izmed plenarnih sej evropskega parlamenta; zadnja v tem mandatu je potekala od 22. do 25. aprila. O peticiji bo evropski parlament zato lahko razpravljal šele v novem mandatu po evropskih volitvah.
Romana Tomc je pojasnila, da je odbor za peticije sestavni del evropskega parlamenta in njegova stališča predstavljajo stališča parlamenta. Za obravnavo peticije na odboru je bilo treba zagotoviti širšo politično podporo, ki poleg EPP vključuje tudi druge politične skupine.
Poudarila je, da je odbor sklepe sprejel soglasno, slovenska vlada pa na poziv ni odgovorila. Napovedala je, da bo to temo vnovič odprla v naslednjem mandatu.
Toda v evropskem parlamentu so pojasnili, da stališča odborov ne predstavljajo pogleda celotnega parlamenta, poleg tega pa »v tem primeru evropski parlament kot celota ni izrazil stališča«.
Iz posnetka obravnave peticije na odboru izhaja, da so o njej poleg pobudnika razpravljali štirje člani EPP in dve poslanki drugih političnih skupin. Peticijo je poleg članov EPP v razpravi podprla še članica skupine socialistov in demokratov Christina Maestre, članica skupine zelenih Margrete Auken pa je poudarila, da že imamo dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, zato poseben dan za žrtve komunizma ni potreben.
SKLEP
Evropska poslanka SDS, ki je v evropskem parlamentu članica politične skupine EPP, Romana Tomc je 29. aprila na omrežju X trdila, da »evropski parlament obsoja vlado Roberta Goloba, ki je ukinila dan spomina na žrtve komunizma«.
Vlada je maja lani razveljavila sklep prejšnje vlade, ki je 17. maj določila za zaznamovanje tega nacionalnega dneva. Decembra lani se je na to odločitev odzval zgodovinar Mitja Ferenc in začel peticijo za ohranitev dneva spomina na žrtve komunizma, februarja letos pa jo je predstavil odboru evropskega parlamenta za peticije.
Člani odbora za peticije, ki mu predseduje poslanka EPP Dolors Montserrat, so evropsko komisijo prosili za pisni odgovor in poziv slovenski vladi za obrazložitev odločitve o odpravi dneva spomina in njegovo ohranitev. Evropska komisija odboru še ni poslala pisnega odgovora, prav tako niso prejeli odgovora slovenske vlade.
V evropskem parlamentu so potrdili, da po 14. februarju komisija peticije ni več obravnavala, prav tako je evroposlanci niso obravnali na nobeni izmed plenarnih sej. Pojasnili so, da stališča odbora za peticije ne predstavljajo stališč evropskega parlamenta kot celote in da se parlament o konkretni peticiji ni izrekel.
Trditev, da evropski parlament obsoja Golobovo vlado, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.