Socialna kapica ne bi koristila mladim strokovnjakom
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
»Razprava o socialni kapici se je začela že leta 2013. Pa so potem rekli, da gre za bogataško kapico. V tujino nam zaradi tega odhajajo mladi fantje, strokovnjaki, dobri menedžerji.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič je v oddaji Odkrito na TV Slovenija povedal, da je vladi uvedbo socialne kapice predlagal sam. Foto: Tamino Petelinšek/STA
»Razprava o socialni kapici se je začela že leta 2013. Pa so potem rekli, da gre za bogataško kapico. V tujino nam zaradi tega odhajajo mladi fantje, strokovnjaki, dobri menedžerji,« so 7. aprila tvitnili z uradnega profila slovenske vlade in povzeli izjavo predsednika vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo Ivana Simiča v oddaji Odkrito na TV Slovenija.
Simič je v oddaji pojasnjeval predlog zakona o debirokratizaciji, ki med drugim predvideva uvedbo najvišje osnove za obračun prispevkov za socialno zavarovanje oziroma tako imenovano socialno kapico pri 6000 evrih bruto plače. Pri plačah, višjih od 6000 evrov, se torej znesek prispevkov z višino plače ne bi več povečeval, s čimer bi vlada davčno razbremenila zaposlene z več kot 6000 evri bruto plače.
Po javno dostopnih podatkih sta imela aprila letos med političnimi funkcionarji bruto mesečno plačo nad to mejo predsednik republike Borut Pahor s 6010 evri in predsednik vlade Janez Janša s 6081 evri.
Vladni urad za komuniciranje je Simiča v tvitu le povzel, ne dobesedno citiral. V oddaji je Simič sicer dejal, da je uvedbo socialne kapice vladi predlagal sam, ker opaža, da v tujino »enostavno zaradi plač« odhajajo dobri menedžerji. »To so mladi fantje, njim je vseeno, ali sedijo na Cipru, v Bolgariji, v Romuniji ali kjerkoli že.«
Čeprav je Simič v oddaji govoril o menedžerjih, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je imel v mislih mlade strokovnjake s področja informacijske tehnologije, zato smo preverili podatke, ki se nanašajo nanje.
Po podatkih statističnega urada (Surs) se je leta 2019 iz Slovenije izselilo 106 moških, zaposlenih v dejavnosti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), kamor sodijo tudi računalniški programerji ter delavci v medijih, založništvu in telekomunikacijah.
Izseljevanje zaposlenih iz tega sektorja se sicer v zadnjih letih upočasnjuje. Leta 2019 se jih je iz Slovenije izselilo najmanj od leta 2011, odkar so na voljo podatki. Toda v tem obdobju se je okrepilo priseljevanje delavcev v dejavnostih IKT: leta 2019 se jih je denimo k nam priselilo 230, kar je največ od leta 2011.
Podatkov o tem, kakšni sta starostna in dohodkovna struktura izseljenih, ki so zaposleni v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, ter kakšni so njihovi razlogi za odhod, Surs ne zbira.
V Sloveniji je imelo leta 2019 po najnovejših podatkih o osebah z najmanj 6000 evri bruto plače, ki jih je za Razkrinkavanje.si zbral Surs, sicer 6899 oseb povprečno bruto plačo 6000 evrov ali več. Podatki sicer vključujejo le zaposlene, ki so vse leto opravljali isti poklic s polnim delovnim časom pri istem delodajalcu, ne pa tudi samozaposlenih. Ti podatki ne zajemajo oseb, ki so se že izselile, temveč zgolj tiste, ki bi se jim, sicer po podatkih iz leta 2019, zaradi uvedbe socialne kapice povišal prihodek.
Med temi je bilo 67 odstotkov moških. Vendar večinoma ne gre za »mlade fante«, kot je v oddaji dejal Simič, saj so mlajši od 35 let leta 2019 predstavljali le 2,5 odstotka zaposlenih. Slaba polovica, 43,9 odstotka, jih je bilo starih med 45 in 54 let.
Največ zaposlenih z vsaj 6000 evri bruto plače sodi v poklicno skupino strokovnjakov. Takih je bilo 44,3 odstotka, mednje pa Surs uvršča vse, ki delujejo v raziskavah in razvoju ter izobraževanju, tudi strokovnjake za IKT, zdravnike in učitelje. Na drugem mestu je bila z 32,3 odstotka skupina poklicev, ki obsega zakonodajalce, visoke uradnike in menedžerje.
Delavci z bruto plačo 6000 evrov ali več so bili leta 2019 po teh podatkih najpogosteje zaposleni v industriji (1870), trgovini (1098) ter zdravstvu in socialnem varstvu (1064). V podjetjih, ki se ukvarjajo z IKT, je bilo zaposlenih le 512 ljudi, kar predstavlja 7,3 odstotka.
Razlogi za selitev niso le ekonomski
Če upoštevamo dostopne podatke Sursa, bi uvedba socialne kapice razbremenila plače nekaterih strokovnjakov, večinoma srednjih let. Toda ta ne bi nujno preprečila njihove selitve v tujino, je za Razkrinkavanje.si opozorila Marina Lukšič Hacin, raziskovalka migracij ter predstojnica inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. »Predstava, da visoko usposobljeni mladi ali pa osebe srednjih let odhajajo predvsem zaradi višine plače, je napačna.«
Vmesni rezultati raziskave inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije o begu možganov, ki še poteka in pri kateri sodeluje tudi Lukšič Hacinova, po njenih besedah kažejo, da so mladim strokovnjakom najpomembnejše delovne razmere. Med temi jim največ pomenijo delovni odnosi v znanstvenih organizacijah in razvojnih oddelkih ter možnosti za karierni in osebni razvoj.
»Zelo pomemben dejavnik je tudi dejstvo, da je znanost v slovenski družbi, predvsem pa v politiki, zelo razvrednotena,« je še povzela vmesne rezultate raziskave. To se kaže tako skozi občutek znanstvenikov, da niso cenjeni in njihovo delo ni upoštevano, kot skozi pomanjkljivo financiranje razvoja in inovacij. Meni, da bi država lahko odliv strokovnjakov v tujino delno omejila z večjim vlaganjem v znanost in razvoj.
Da višina plače ni ključni razlog za odhajanje mladih usposobljenih kadrov iz Slovenije, ugotavlja tudi Tomaž Deželan, profesor politologije na fakulteti za družbene vede, ki študentom med drugim predava o migracijah.
Bolj kot zaslužek na odločitev mladih za selitev vplivajo delovne razmere, denimo mentoriranje in posluh za individualne potrebe zaposlenih, je pojasnil. Mladi usposobljeni kadri v tujini pogosto iščejo dodatna znanja in kompetence, ki jih v Sloveniji ni mogoče pridobiti. Po Deželanovi oceni mobilnost v tujino ni nujno slab pojav, saj se mladi iz tujine vračajo z znanji in izkušnjami, ki bogatijo okolje, v katero se vrnejo.
Socialna kapica, a luknja v socialni blagajni
Tudi na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so za Razkrinkavanje.si ocenili, da obdavčitev najvišjih plač ni edini dejavnik, ki lahko vpliva na odločitve posameznikov za selitev v tujino ali vrnitev v Slovenijo. Poleg tega obdavčitev plač ni edini dejavnik, ki vpliva na odločitev podjetij o vlaganju v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo in zaposlovanju kadrov s plačami, ki presegajo 6000 evrov bruto.
Srednjeročnih in dolgoročnih učinkov uvedbe socialne kapice na gospodarstvo po oceni Umarja še ni mogoče natančno napovedati. Kratkoročno pa bi sprejetje vladnega predloga povzročilo izpad prihodkov v sistemu socialne zaščite, so opozorili. V pokojninsko blagajno bi se namreč po oceni zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so nam jo posredovali z Umarja, steklo od 60 do 70 milijonov evrov na leto manj.
Poleg tega bi izpad od 45 do 65 milijonov evrov na leto imel tudi zavod za zdravstveno zavarovanje, kar bi privedlo do prilagajanja izdatkov krovnega zavoda oziroma javnih zavodov v zdravstvu ali pa bi nastal primanjkljaj zdravstvene blagajne, so še opozorili na Umarju.
Predsednik sveta za debirokratizacijo in predlagatelj socialne kapice Ivan Simič je v odzivu na naše ugotovitve zapisal, da je statistika lepa veda, a ne pokaže vsega: »Vse, kar trdim, trdim na podlagi svojih izkušenj in dolgoročnih predvidevanj.«
S K L E P
Vlada je 7. aprila v tvitu povzela nastop predsednika strateškega sveta za debirokratizacijo Ivana Simiča v oddaji Odkrito na Televiziji Slovenija, kjer je med drugim govoril o predlogu uvedbe socialne kapice pri 6000 evrih bruto plače, ki ga je dal vladi, ta pa ga je sprejela.
Razprava o uvedbi socialne kapice se je začela že leta 2013, a je bil predlog označen za »bogataško kapico«, je tvitnila vlada. »V tujino nam zaradi tega odhajajo mladi fantje, strokovnjaki, dobri menedžerji.«
Kot je Simič pojasnil za Razkrinkavanje.si, je imel v izjavi v mislih predvsem mlade strokovnjake s področja informacijske tehnologije. V utemeljitvi svoje izjave pa se je skliceval na lastne izkušnje, češ da je statistika lepa veda, a ne pokaže vsega.
Leta 2019 je v Sloveniji po podatkih Sursa 6899 oseb prejemalo vsaj 6000 evrov bruto mesečne plače, med katerimi je bila večina res moškega spola. Toda to niso bili »mladi fantje«, saj so mlajši od 35 let predstavljali 2,5 odstotka oseb s tako visoko plačo.
Med temi jih je bilo glede na statistično klasifikacijo poklicev največ uvrščenih v skupino strokovnjakov, kamor sodijo delavci v raziskavah in razvoju ter izobraževanju. Teh je bilo po podatkih Sursa 44,3 odstotka. Na drugem mestu pa je bila z 32,3 odstotka skupina poklicev, v katero spadajo menedžerji, zakonodajalci in visoki uradniki.
Marina Lukšič Hacin, raziskovalka migracij ter predstojnica inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je višina plače zgolj eden izmed dejavnikov pri odločitvi visoko usposobljenih kadrov za izselitev iz Slovenije. Pomembnejši za odločanje o tem so po njeni oceni delovne razmere, denimo odnosi v raziskovalnih organizacijah in oddelkih v podjetjih, možnosti za karierni razvoj ter odnos družbe in države do znanosti.
Tudi profesor politologije na fakulteti za družbene vede in strokovnjak za migracijske študije Tomaž Deželan meni, da ekonomski dejavniki niso ključni razlog za odhajanje mladih usposobljenih kadrov iz Slovenije. Na njihovo odločitev po njegovi oceni bolj kot zaslužek vplivajo delovne razmere, kot sta mentoriranje in posluh za individualne potrebe zaposlenih ter možnosti za pridobivanje dodatnih znanj.
Na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj so prav tako opozorili, da na odločitve posameznikov o selitvi v tujino in odločitve podjetij o vlaganju v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in zaposlovanju kadrov s plačami, višjimi od 6000 evrov bruto, ne vpliva zgolj obdavčitev plač. Srednjeročnega in dolgoročnega vpliva uvedbe socialne kapice na gospodarstvo tako ni mogoče napovedati, so pojasnili.
Če bi bila predlagana socialna kapica uvedena in bi bila struktura oseb s plačami, večjimi od 6000 evrov bruto, taka kot leta 2019, bi ta ukrep razbremenil predvsem plače starejših strokovnjakov, menedžerjev, visokih uradnikov in zakonodajalcev, ne pa plač mladih. Sursovi najnovejši podatki o strukturi oseb s 6000 evrov bruto plače ali več ne pritrjujejo argumentu, da bi uvedba socialne kapice preprečila odhajanje mladih strokovnjakov. Poleg tega po mnenju raziskovalcev migracij višina plače ni najpomembnejši dejavnik pri odločitvah visoko izobraženih mladih za selitev v tujino. Trditev je neutemeljena.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
