Slovenija po ohranjanju delovnih mest med epidemijo ni v vrhu EU
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»Po metodologiji Eurostata se je stopnja brezposelnosti v EU v povprečju povečala za dve odstotni točki, v Sloveniji pa za 0,5 odstotne točke, kar nas uvršča v sam evropski vrh pri ohranjanju delovnih mest med epidemijo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Premier Janez Janša je v poslanici ob prazniku dela dejal, da je Sloveniji kljub izjemno težkim razmeram uspelo ohraniti »visoko stopnjo zaposlenosti«. Foto: Thierry Monasse/STA
»Po metodologiji Eurostata se je stopnja brezposelnosti v EU v povprečju povečala za dve odstotni točki, v Sloveniji pa za 0,5 odstotne točke, kar nas uvršča v sam evropski vrh pri ohranjanju delovnih mest med epidemijo,« je v poslanici ob prazniku dela, 1. maja, zatrdil predsednik vlade Janez Janša.
Podatki Eurostata kažejo, da je bilo v Sloveniji povprečje stopnje brezposelnosti – deleža delovne sile, ki ni bila delovno aktivna – v prvem četrtletju lani 4,6-odstotno, v istem obdobju letos pa 5,3-odstotno. V enem letu se je torej povišalo za 0,7 odstotne točke.
V tem času je bila povprečna stopnja brezposelnosti v EU 6,7 odstotka (lani) oziroma 7,6 odstotka (letos). Povišala se je torej za 0,9 odstotne točke.
Povišanje za več kot dve odstotni točki, kolikor naj bi se po navedbah predsednika vlade v povprečju povečala stopnja brezposelnosti v EU, so v tem obdobju imeli le v Litvi in na Švedskem. Povišanja za dve odstotni točki niso imeli v nobeni članici EU.
Kot so opozorili na Eurostatu, so letošnji podatki za nekatere države zaradi težav pri zbiranju za zdaj le ocene in se v prihodnje ob večji dostopnosti podatkov lahko spremenijo.
V vrhu na osmem mestu
Predsednik vlade je še dejal, da se Slovenija po obvladovanju brezposelnosti med epidemijo uvršča v vrh držav EU.
Kot smo pojasnili zgoraj, se je povprečna stopnja brezposelnosti pri nas povišala za 0,7 odstotne točke, kar Slovenijo uvršča na osmo mesto med članicami EU, skupaj z Irsko. Med državami EU se je ta stopnja najmanj povečala na Poljskem, in sicer za manj kot desetino odstotne točke. Manjši dvig stopnje brezposelnosti kot v Sloveniji so imeli še v Franciji, na Portugalskem, Malti, Nizozemskem in Cipru.
V Eurostatovi podatkovni bazi o mesečni stopnji brezposelnosti so za letošnje leto dostopni podatki za vse države članice EU razen Grčije. Po pričakovanjih Eurostata bodo te objavili junija.
Po metodologiji evropskega statističnega urada je brezposelna vsaka oseba med 15. in 74. letom, ki v tednu zbiranja podatkov ni bila zaposlena, a je v zadnjih štirih tednih aktivno iskala zaposlitev in je bila z delom pripravljena začeti v dveh tednih.
V kabinetu predsednika vlade niso odgovorili, na katere podatke Eurostata o brezposelnosti in za katero obdobje se je Janez Janša skliceval. Naših ugotovitev, da njegove trditve o stopnji brezposelnosti v Sloveniji in EU niso skladne s podatki Eurostata o stopnji brezposelnosti v prvem četrtletju 2021 in 2020, niso komentirali. Prav tako niso komentirali naše ugotovitve, da Slovenija po ohranjanju delovnih mest med epidemijo ne sodi »v sam evropski vrh«.
SKLEP
Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici ob prazniku dela, 1. maja, zapisal, da je Slovenija pri ohranjanju delovnih mest med epidemijo v samem vrhu EU. Pri tem se je skliceval na podatke Eurostata, po katerih naj bi se povprečna stopnja brezposelnosti v EU po premierjevi interpretaciji letos povečala za dve odstotni točki, slovenska stopnja brezposelnosti pa naj bi se povečala za pol odstotne točke.
Toda stopnja brezposelnosti v EU se je v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani povečala le za 0,9 odstotne točke, v Sloveniji pa za 0,7 odstotne točke. Na ravni EU se je torej povečala za 1,1 odstotne točke, v Sloveniji pa za 0,2 odstotne točke.
Trditev ne drži.
Prav tako ne drži trditev, da Slovenija po ohranjanju delovnih mest med epidemijo spada v »sam evropski vrh«. Slovenija se je po ohranjanju delovnih mest med epidemijo uvrstila na osmo mesto med državami članicami EU (brez Grčije, za katero še ni podatkov), kar jo uvršča v prvo tretjino držav in ne v evropski vrh.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.