Cepljenje s cepivom AstraZenece ni tvegano za vse mlajše od 30 let
Avtorica: Zala Čas
TRDITEV
Pri vseh tistih, ki so mlajši od trideset let, se je ta trenutek bolj tvegano cepiti s cepivom AstraZenece kot pa dobiti covid, kar se zdi skoraj malo absurdno.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Maturante, ki so se želeli cepiti proti covidu-19, je zdravstveno osebje od 23. aprila naprej cepilo s cepivom AstraZenece, mlajše od 18 let pa s Pfizerjevim cepivom. Foto: Žiga Živulovič jr./Bobo
Za mlajše od 30 let je ta trenutek cepljenje s cepivom AstraZenece bolj tvegano, kot če bi dobili covid, je 22. aprila v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija dejal Jan Hansel, ki v Veliki Britaniji opravlja specializacijo iz anesteziologije in intenzivne medicine.
V oddaji so obravnavali nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19, potem ko je vlada 15. aprila v spremenjeni strategije med prednostne skupine za cepljenje uvrstila tudi maturante. Maturante, starejše od 18 let, so cepili s cepivom AstraZenece.
Kot so poročali v prispevku, naj bi bilo cepljenje mlajših od 30 let s tem cepivom nesmiselno zaradi povečane možnosti nastanka krvnih strdkov po cepljenju v tej starostni skupini, kar naj bi potrjevale tudi britanske raziskave.
Hansel je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da ga je presenetila odločitev slovenske vlade, da se mlade cepi s cepivom AstraZenece, čeprav imamo na voljo druga cepiva, ki so »na podlagi trenutnih podatkov predvidoma bolj varna«. Vzročna povezava med cepljenjem in nastankom krvnih strdkov namreč še ni zanesljivo pojasnjena, toda v Veliki Britaniji so mlajšim od 30 let zaradi redkih primerov krvnih strdkov odsvetovali cepljenje s tem cepivom.
Po podatkih britanske agencije za nadzor medicinskih in zdravstvenih izdelkov (MHRA) so v Veliki Britaniji do konca marca zaznali 79 primerov krvnih strdkov pri osebah, ki so prejele prvi odmerek cepiva AstraZenece in so imele v krvi nizko število trombocitov. Od teh primerov je 19 ljudi umrlo, med njimi so bili trije mlajši od 30 let.
Do konca marca so sicer Britance cepili z 20,2 milijona odmerki cepiva AstraZenece, kar pomeni, da so se krvni strdki pojavili v približno štirih primerih na milijon odmerkov, so še pojasnili.
Na podlagi teh podatkov je britanski odbor za cepljenje in imunizacijo (JCVI) 7. aprila javnost obvestil, da so ocene o pogostosti tega redkega zapleta nejasne, vendar pa dostopni podatki kažejo morebiten trend večje pogostosti, kadar gre za mlajše odrasle. Zdravstvenemu osebju so zato priporočili, da osebam, ki so mlajše od 30 let in nimajo pridruženih bolezni, ki bi lahko izzvale hudo obolenje, ponudijo drugo cepivo, kadar je to mogoče.
Do 28. aprila je število krvnih strdkov po cepljenju v Veliki Britaniji naraslo na 242. JCVI je nato 7. maja priporočilo za cepljenje z drugim cepivom, kadar je to mogoče, razširil še na starostno skupino od 30 do 39 let.
Prednosti cepljenja se sčasoma povečujejo
Na podlagi podatkov MHRA so na centru Winton pri cambriški univerzi, ki se ukvarja z vprašanji komuniciranja tveganj in dokazov, potencialne zaplete zaradi cepiva AstraZenece primerjali z njegovimi koristmi. Pri presoji so upoštevali, koliko primerov krvnih strdkov je povzročilo cepljenje in koliko hospitalizacij bolnikov s covidom-19 v enotah intenzivne nege je preprečilo.
Ugotovili so, da cepljenje s cepivom AstraZenece v starostni skupini od 20 od 29 let povzroči več škode kot koristi, kadar je verjetnost okužbe s covidom-19 majhna. Verjetnost okužbe pa je po njihovi metodologiji majhna, kadar se vsak dan okužita dve osebi na 10.000 prebivalcev. Poleg tega je verjetnost okužbe odvisna tudi od pogostosti stikov posameznika s potencialno okuženimi, so pojasnili.
V primeru majhne verjetnosti okužbe po preračunih raziskovalcev s Cambridgea cepljenje z astrazeneco prepreči zgolj 0,8 primera hospitalizacij v intenzivnih enotah na 100.000 prebivalcev, medtem ko pri osebah med 20. in 29. letom starosti povzroči 1,1 zapleta s krvnimi strdki.
V skupino držav z majhno verjetnostjo okužbe se je 22. aprila uvrščala tudi Velika Britanija, saj je bilo po podatkih portala Our World in Data tedensko povprečje dnevnega števila okužb 0,37 primera na 10.000 prebivalcev. Tveganje zaradi cepljenja s cepivom AstraZenece je bilo torej po teh podatkih večje od tveganja za okužbo.
V primeru višje verjetnosti okužbe s covidom-19 pa koristi cepljenja z astrazeneco odtehtajo tveganje za nastanek krvnih strdkov tudi pri mlajših od 30 let. V primeru, da se na dan okuži šest oseb na 10.000 prebivalcev, bi cepljenje s tem cepivom v starostni skupini od 20 do 29 let preprečilo 2,2 hospitalizacije na 100.000 prebivalcev in povzročilo 1,1 zapleta s krvnimi strdki.
V Sloveniji je bilo tedensko povprečje dnevnega števila okužb 22. aprila 698 oziroma 3,31 primera na 10.000 ljudi. Pri takšni razširjenosti covida-19 je bila verjetnost okužbe v Sloveniji po metodologiji raziskovalcev s Cambridgea nizka do srednja.
Če upoštevamo, da verjetnost okužbe narašča sorazmerno z razširjenostjo virusa, bi po podatkih iz Velike Britanije cepivo AstraZenece v Sloveniji pri mladih med 20. in 29. letom povzročilo 1,1 primera krvnih strdkov na 100.000 prebivalcev, a hkrati preprečilo 1,3 primera hospitalizacij v enoti intenzivne nege. Koristi cepljenja bi torej po metodologiji raziskave s Cambridgea odtehtale tveganja.
Britanski raziskovalci so še poudarili, da se njihova primerjava tveganj in koristi cepiva AstraZenece nanaša na obdobje 16 tednov po cepljenju. Opozorili so, da se koristi cepljenja ohranijo do konca življenjske dobe cepiva, tveganje pa je omejeno na čas takoj po cepljenju: »To pomeni, da se prednosti cepljenja s časom povečujejo, tveganja pa ne.«
EMA: koristi astrazenece odtehtajo tveganja
Primerjavo tveganj in koristi cepljenja s cepivom AstraZenece so predstavili tudi na evropski agenciji za zdravila (EMA). V nasprotju s študijo cambriških raziskovalcev je agencija med prednosti cepljenja uvrstila tudi število vseh hospitalizacij bolnikov s covidom-19, ki jih je cepivo preprečilo, in ne le sprejemov v enotah intenzivne nege.
Ugotovili so, da bi ob nizki stopnji razširjenosti covida-19, kar v njihovi analizi pomeni 5,5 primera okuženih na 10.000 ljudi na mesec, cepivo AstraZenece v starostni skupini od 20 do 29 let preprečilo štiri primere hospitalizacij zaradi covida-19 na 100.000 prebivalcev in hkrati povzročilo 1,9 zapleta s krvnimi strdki pri osebah z nizkim številom trombocitov v krvi.
Cepljenje s tem cepivom je tako po metodologiji EME za mlajše od 30 let tudi pri nizki stopnji razširjenosti virusa manj tvegano, kot če bi zboleli za covidom-19.
Specializant anesteziologije in intenzivne medicine Jan Hansel je za Razkrinkavanje.si poudaril, da prednosti cepiva AstraZenece pri osebah s hujšo obliko covida-19 odtehtajo tveganja. Če pa bi zagotovo vedeli, da okužba s covidom-19 pri vseh mlajših od 30 let ne bo povzročila hujše oblike bolezni, bi prevladal argument proti cepljenju s tem cepivom.
»Realnost je, da ne vemo, kakšen bo potek bolezni pri posamezniku, zato gre za odločitve, ki temeljijo na značilnostih populacije. Velika Britanija je sklenila, da je tveganje dovolj veliko, da mlajšim od 30 let omogočijo cepljenje z drugim cepivom,« je pojasnil. Dodal je, da bi bila odločitev britanskih regulatorjev morda drugačna, če bi bilo cepivo AstraZenece edino na trgu.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je bilo v Sloveniji od 16. marca do konca aprila s cepivom AstraZenece cepljenih 6752 mlajših od 30 let.
V tem obdobju so prejeli 128 prijav neželenih učinkov pri mlajših od 30 let. Toda v nobenem primeru ni šlo za resne neželene učinke, torej za življenje ogrožajoča stanja ali bolezni, ki zahtevajo hospitalizacijo ali podaljšanje hospitalizacije, lahko povzročijo trajno okvaro ali druga klinično pomembna stanja.
S K L E P
Specializant anesteziologije in intenzivne medicine v Veliki Britaniji Jan Hansel je 22. aprila v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija dejal, da je cepljenje s cepivom AstraZenece za mlajše od 30 let trenutno bolj tvegano kot okužba s covidom-19.
Za Razkrinkavanje.si je pojasnil, da ga je presenetila odločitev slovenske vlade, da bodo mladi cepljeni z astrazeneco, saj so v Veliki Britaniji mlajšim od 30 let zaradi redkih zapletov odsvetovali cepljenje s tem cepivom.
Po podatkih britanske agencije za nadzor medicinskih in zdravstvenih izdelkov (MHRA) so v Veliki Britaniji do konca marca zaznali 79 primerov krvnih strdkov pri ljudeh, ki so imeli po cepljenju s prvim odmerkom cepiva AstraZenece nizko število trombocitov v krvi. Od tega so tri osebe, mlajše od 30 let, umrle.
Na podlagi teh podatkov je britanski odbor za cepljenje in imunizacijo 7. aprila priporočil, da mlajše od 30 let, ki nimajo pridruženih bolezni, cepijo z drugimi cepivi, kadar je to mogoče.
Podatke MHRA o zapletih s krvnimi strdki so v centru Winton pri univerzi v Cambridgeu uporabili za primerjavo morebitnih zapletov in koristi cepiva AstraZenece. Ugotovili so, da cepljenje s tem cepivom v primeru majhne verjetnosti okužbe (dve okuženi osebi na dan na 10.000 prebivalcev) v starostni skupini od 20 od 29 let povzroči 1,1 zapleta in hkrati prepreči 0,8 primera hospitalizacije v enoti intenzivne nege.
Toda koristi cepiva AstraZenece pri višji verjetnosti okužbe odtehtajo tveganja, kažejo ugotovitve britanskih raziskovalcev. Pri srednji stopnji izpostavljenosti bi cepljenje v tej starostni skupini povzročilo 1,1 zapleta, preprečilo pa 2,2 hospitalizacije v enoti intenzivne nege.
Izračuni Razkrinkavanja.si, ki temeljijo na metodologiji cambriške raziskave, kažejo, da bi cepljenje z astrazeneco na dan 22. aprila mlajšim od 30 let prineslo več koristi kot tveganj. Povzročilo bi 1,1 zapleta s krvnimi strdki na 100.000 prebivalcev in preprečilo 1,3 hospitalizacije.
Evropska agencija za zdravila je v podobni primerjavi ugotovila, da cepivo AstraZenece osebam v starostni skupini od 20 do 29 let prinaša več koristi tudi, kadar je razširjenost covida-19 majhna. V tej raziskavi so sicer tveganje za nastanek krvnih strdkov primerjali s tveganjem vsakršne hospitalizacije zaradi covida-19, ne le tiste na intenzivni negi.
V Veliki Britaniji, kjer je verjetnost za okužbo s covidom-19 majhna, lahko cepljenje s cepivom AstraZenece pri osebah med 20. in 29. letom povzroči več primerov krvnih strdkov kot prepreči hospitalizacij v enotah intenzivne nege. Toda v Sloveniji, kjer je verjetnost za okužbo po trenutnih podatkih večja, koristi cepljenja pri mlajših od 30 let odtehtajo tveganja.
Trditev Jana Hansla, da je cepljenje s cepivom AstraZenece za mlajše od 30 let bolj tvegano, kot če bi zboleli za covidom-19, po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za sivo cono, saj je tveganje po cepljenju odvisno od stopnje verjetnosti za okužbo v posamezni državi in od stikov z obolelimi ali potencialno obolelimi.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
