Socialni transferji v Sloveniji niso višji kot na Danskem
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
»Vemo, da je Danska, na primer, visoko socialna država, pa imamo mi za 25 odstotkov višje socialne transferje.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Radio Slovenija (6:00), MMC
Šarčeva trditev je bila »neformalna ocena predsednika vlade, ki temelji na preteklih pogovorih z njegovimi kolegi«. Foto: Stanko Gruden/STA
Predsednik vlade Marjan Šarec je v intervjuju za Radio Slovenija govoril o neugodni strukturi proračunskih izdatkov, saj da večino izdatkov predstavljajo zakonsko določene obveznosti države. Ti zakonsko določeni izdatki so, tako trdi Šarec, večinoma socialni transferji.
Dejal je še, da so socialni transferji v Sloveniji izrazito visoki. To je utemeljil s trditvijo, da »je Danska visoko socialna država, pa imamo mi za 25 odstotkov višje socialne transferje«. Dodal je, da v obdobju visoke zaposlenosti ne more pristati na to, da so socialni prejemki enaki kot minimalna plača. Minimalno plačo je ta vlada dvignila, zdaj pa ni posluha za ukrepe, ki bi zmanjšali socialne transferje, je sklenil.
V kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da je Šarčeva trditev »neformalna ocena predsednika vlade, ki temelji na preteklih pogovorih z njegovimi kolegi (drugimi predsedniki vlad držav EU) o zadevni tematiki«.
Na torkovi seji državnega zbora je Šarec trditev ponovil in malo bolj podrobno pojasnil, na kaj se nanaša: »Ne gre za en dodatek ali drug dodatek, ampak za celotne transferje glede na velikost države, glede na število prebivalcev; ocena je bila, da je zagotovo pri nas za vsaj 25 odstotkov več socialnih transferjev. To je dejstvo.«
Podatki kažejo drugače
Po podatkih Eurostata je Slovenija leta 2017 za socialno varnost namenila 22,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Leta 2016 je Slovenija zanjo namenila 23,3 odstotka BDP, Danska pa 31,1 odstotka.
Evropski statistični urad beleži tudi letni strošek sistema socialne varnosti na prebivalca – ta je skoraj 11.000 evrov na prebivalca Danske in nekaj manj kot 5.700 evrov na prebivalca Slovenije. Pri tem upoštevajo razlike v cenah življenjskih potrebščin in vrednosti ustrezno korigirajo tako, da so rezultati med državami primerljivi.
Sistem socialne varnosti se na Danskem v večjem delu kot pri nas financira neposredno iz proračuna. Proračunski izdatki za socialno varnost so tam leta 2016 znašali 27 odstotkov BDP. V Sloveniji, kjer se ti izdatki večinoma črpajo iz prispevkov delodajalcev in zavarovancev, je tega leta država iz proračuna za socialno varnost namenila sedem odstotkov BDP.
Ni enotne definicije
Eurostat socialne prejemke definira kot transferje gospodinjstvom in posameznikom iz programov socialne varnosti, pri čemer ni pomembno, ali je transfer opravljen v denarju ali v obliki plačane storitve oziroma blaga. Prav tako ni pomembno, ali so financirani neposredno iz proračuna ali iz obveznega zavarovanja.
Zaradi široke definicije v sistem socialne varnosti spadata tudi zdravstveni in pokojninski sistem. Podobno široko opredelitev uporablja enotni evropski informacijski sistem MISSOC, ki deluje pod okriljem evropske komisije.
Kot je za Razkrinkavanje.si pojasnila Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo, enotna definicija pojma socialni transferji ne obstaja: »Lahko je ozka in se nanaša le na denarne socialne pomoči oziroma dajatve, lahko tudi na družinske prejemke. Lahko vključuje to, kar je pri nas v bistvu zavarovanje (za brezposelnost, invalidnost, zdravstveno zavarovanje, pokojnine).«
V kabinetu predsednika vlade niso pojasnili, na katere socialne transferje se je premier v izjavi skliceval, zato smo se oprli na definicijo, ki jo uporablja Eurostat.
Slovenija : Danska
Primerjava z gledišča prejemnikov socialnih transferjev je zaradi različne strukture sistemov socialne varnosti zapletena. To lahko ponazorimo na primerih nadomestila za brezposelnost in denarne socialne pomoči.
Nadomestilo za brezposelnost
SLOVENIJA
Nadomestilo za brezposelnost prve tri mesece znaša 80 odstotkov povprečne mesečne plače v zadnjih osmih mesecih. Po treh mesecih ta delež pade na 60 odstotkov, po enem letu pa na polovico.
Najnižje nadomestilo je 350 evrov, najvišje pa 892,5 evra.
Prejemnik mora biti v zadnjih dveh letih zavarovan najmanj devet mesecev, oziroma najmanj šest mesecev, če je mlajši od 30 let.
Prejemnik mora biti v zadnjih dveh letih zavarovan najmanj devet mesecev, oziroma najmanj šest mesecev, če je mlajši od 30 let.
Od dolžine zavarovalne dobe je odvisna tudi dolžina obdobja, v katerem je prejemnik upravičen do nadomestila. Ta se začne pri dveh mesecih za osebe, zavarovane najmanj šest mesecev, najdaljše obdobje pa je 25 mesecev za osebe, starejše od 55 let in zavarovane več kot 25 let.
DANSKA
Na Danskem zavarovanje za primer brezposelnosti zagotavljajo licencirani skladi, znani kot A-kasse.
Nadomestilo znaša 90 odstotkov plače v najboljših 12 mesecih v zadnjih dveh letih.
Najvišje možno izplačilo je 2.527 evrov na mesec.
Prejemnik mora biti zavarovan najmanj eno leto, v zadnjih treh letih pa mora imeti najmanj 30.583 evrov skupnih prihodkov.
Pogoj o višini prihodkov ne velja za sveže diplomante, ki so (v nasprotju s Slovenijo) prav tako upravičeni do nadomestila v znesku 1.807 evrov.
Zavarovanec lahko prejema izplačila največ dve leti v posameznem triletnem obdobju.
Vzemimo dva hipotetična primera, 40-letnika s povprečno plačo, zaposlenega od zaključka študija in zavarovanega 15 let, ter diplomanta, ki je ravno končal študij.
Štiridesetletnik, zavarovan pri enem izmed večjih skladov, FTF a, bo na Danskem nadomestilo prejemal dve leti, znašalo pa bo 90 odstotkov njegove plače. V Sloveniji bo nadomestilo prejemal devet mesecev, v tem času pa bo povprečno nadomestilo znašalo 67 odstotkov njegove plače.
Diplomant na Danskem bo, če je zavarovan pri FTF a, dve leti prejemal 1.807 evrov na mesec oziroma 60 odstotkov povprečne neto plače za samsko osebo brez otrok. V Sloveniji do nadomestila za brezposelnost ne bo upravičen, bo pa lahko upravičen do denarne socialne pomoči. Pravica do te je na Danskem bolj omejena kot pri nas.
Denarna socialna pomoč
SLOVENIJA
Osnovni znesek denarne socialne pomoči za samsko odraslo osebo je 402 evra oziroma 36 odstotkov povprečne neto plače.
DANSKA
Osnovni znesek za osebe brez otrok, starejše od 30 let, je 1.530 evrov, kar znaša 50 odstotkov povprečne neto plače za samsko osebo brez otrok.
Poleg pogojev, ki veljajo v obeh državah – na primer, da ima prejemnik prenizke prihodke, nima prihrankov in drugega premoženja – na Danskem za prejem socialne pomoči veljajo še strožji pogoji. Prejemnik, ki je sposoben za delo, mora namreč opraviti vsaj 225 ur dela na leto, prav tako je omejen skupni znesek socialne pomoči in stanovanjskega dodatka.
Za nekatere kategorije prebivalcev, ki so v Sloveniji morebitni kandidati za denarno socialno pomoč, denimo tisti, ki vstopajo na trg dela, na Danskem skrbi sistem zavarovanja za brezposelnost.
Prav zaradi opisanih razlik v strukturi sistema socialne varnosti ter prepletanja in izključevanja njegovih elementov je primerjava posameznih socialnih transferjev v obeh državah otežena. Toda primerjava skupnih izdatkov za socialne prejemke kaže, da je danski sistem radodarnejši.
Premierova »neformalna ocena«, da so socialni transferji v Sloveniji za 25 odstotkov višji kot na Danskem, po vseh javno dostopnih podatkih ni točna. Po tipologiji Razkrinkavanja.si smo jo uvrstili v kategorijo ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.