Število bolniških postelj pod povprečjem EU
Avtorica: Zala Čas
TRDITEV
»Naš sistem bolnišničnega zdravljenja je bistveno bolj obremenjen kot v drugih evropskih državah, ker je pri nas število postelj, zlasti na intenzivni terapiji, bistveno nižje.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Svetovalna skupina za covid-19 na ministrstvu za zdravje, ki jo vodi infektologinja Mateja Logar, je 3. septembra predlagala nove ukrepe za zajezitev koronavirusa, ki bodo odvisni od števila hospitaliziranih bolnikov. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Vodja svetovalne skupine za covid-19 na ministrstvu za zdravje, infektologinja Mateja Logar je 26. avgusta v intervjuju za Večer dejala, da je sistem bolnišničnega zdravljenja v Sloveniji bistveno bolj obremenjen kot v drugih evropskih državah. Na voljo je namreč manj bolniških postelj, zlasti na oddelkih za intenzivno terapijo.
Na vprašanje, koliko bolnikov s covidom-19 lahko v bolnišnicah sprejmejo, ne da bi morali omejiti druge zdravstvene dejavnosti, je pojasnila, da lahko na običajnih bolnišničnih oddelkih oskrbijo 200 bolnikov s covidom-19 in okrog 50 v intenzivnih enotah.
Po zadnjih dostopnih podatkih evropskega statističnega portala Eurostat je bilo leta 2019 v Sloveniji 443,21 postelje na sto tisoč prebivalcev, ne glede na vrsto bolniške oskrbe. To je 16,7 odstotka manj od povprečja EU, kjer je bilo na sto tisoč prebivalcev 531,97 postelje.
Manj postelj za intenzivno terapijo kot v EU
Logarjeva se na naše poizvedbe o primerjavah števila bolniških postelj v evropskih državah, na katere se je sklicevala v trditvi, ni odzvala. So pa v službi za odnose z javnostmi na ljubljanskem kliničnem centru pojasnili, da so podatki o številu bolniških postelj na voljo v publikacijah organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Po publikaciji o odzivih zdravstvenih sistemov članic OECD na pandemijo covida-19, objavljeni aprila lani, je imela največ postelj za intenzivno terapijo Nemčija. Po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2017 je imela na sto tisoč prebivalcev 33,9 postelje za intenzivno terapijo, medtem ko je bilo povprečje 22 držav OECD 12 postelj na sto tisoč prebivalcev.
Toda v publikaciji ni podatkov o številu postelj za intenzivno terapijo v Sloveniji. Na ministrstvu za zdravje so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je na oddelkih za intenzivno terapijo na voljo 164 bolniških postelj, za katere lahko v bolnišnicah zagotovijo tudi zdravstveni kader, usposobljen za delo na tem področju. Lansko jesen so morali v slovenskih bolnišnicah zaradi porasta hospitalizacij bolnikov s covidom-19 zagotoviti dodatnih 40 postelj na oddelkih za intenzivno terapijo, so še pojasnili na ministrstvu.
Po naših izračunih bi bila Slovenija s 164 posteljami za intenzivno terapijo na lestvici OECD pod povprečjem 22 držav, in sicer za 35 odstotkov.
Tudi v študiji, leta 2012 objavljeni v strokovno pregledani publikaciji za intenzivno terapijo, se je Slovenija po številu postelj za intenzivno terapijo in intenzivno nego znašla na repu evropskih držav. Za obe vrsti obravnave je imela 6,4 postelje na sto tisoč prebivalcev, kar je bilo 44,3 odstotka manj od povprečja 31 držav, zajetih v raziskavo.
Specialistka infektologije in intenzivne medicine na UKC Ljubljana Nina Grasselli Kmet je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je Slovenija po številu bolniških postelj v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno na repu, tako kot je bila v študiji iz leta 2012.
»Bolniških postelj je pri nas dovolj, če govorimo o fizičnih bolniških posteljah. Če bodo na teh covidni bolniki, bodo bolniki z drugimi boleznimi prikrajšani za enakovredno obravnavo, kot jo imajo zdaj,« je opozorila.
Po njenem mnenju ni problematično samo manjše število bolniških postelj, temveč tudi pomanjkanje kadra v intenzivni terapiji in slaba precepljenost prebivalstva: »Bojim se, da bo v Sloveniji zato slabše kot v drugih državah in bo v bolnišnicah več obolelih.«
Tudi v sindikatu delavcev v zdravstveni negi so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so obremenitve medicinskih sester zaradi kadrovske podhranjenosti zelo velike, v času epidemije pa se stopnjujejo.
Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da lahko v bolnišnicah sprejmejo 200 bolnikov s covidom-19 na običajnih oddelkih in 50 na intenzivni terapiji, kot je dejala Logarjeva. Po podatkih vlade so 6. septembra na oddelkih intenzivne terapije zdravili 54 bolnikov s covidom-19, torej več, kot jih lahko sprejmejo bolnišnice, ne da bi omejile druge zdravstvene dejavnosti.
SKLEP
Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je 26. avgusta v intervjuju za Večer dejala, da je sistem bolnišničnega zdravljenja v Sloveniji bistveno bolj obremenjen kot v drugih evropskih državah. V primerjavi z njimi naj bi imeli bistveno manj bolniških postelj, predvsem na oddelkih za intenzivno terapijo.
Po podatkih Eurostata je imela Slovenija pred dvema letoma 443,21 postelje na sto tisoč prebivalcev, kar je 16,7 odstotka manj od povprečja EU.
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da je samo za intenzivno terapijo na voljo 164 postelj. To po naših izračunih pomeni, da ima Slovenija za 35 odstotkov manj postelj, kot jih ima v povprečju 22 držav OECD. Tudi po podatkih študije iz leta 2012, objavljene v publikaciji za intenzivno terapijo, je bila Slovenija po številu postelj za intenzivno terapijo in intenzivno nego na repu evropskih držav.
Specialistka infektologije in intenzivne medicine na UKC Ljubljana Nina Grasselli Kmet je pojasnila, da imamo v primerjavi z drugimi evropskimi državami res malo bolniških postelj, a so v bolnišnicah obremenjeni tudi zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra in nizke precepljenosti proti covidu-19.
Trditev Mateje Logar, da imamo v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami bistveno manj postelj, drži.
Vendar trditev, da je zaradi tega slovenski sistem bolnišničnega zdravljenja bolj obremenjen kot v drugih evropskih državah, ni podprta z dovolj dokazi. Med epidemijo covida-19 sta na obremenjenost zdravstvenega sistema denimo vplivala tudi pomanjkanje kadra in nizka precepljenost, zato trditev označujemo za neutemeljeno.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
