Naslov prispevka o še nesprejetem zakonu zavajajoč

Avtorica: Žana Erznožnik

 

TRDITEV

»Če boste na cesti vpili na poslanca, vam grozi do 1000 evrov kazni«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

24ur.com


 
Poslanci SDS, NSi in SMC so 7. septembra vložili predlog za spremembo dopolnila k predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva denarno kazen za javno prepiranje, vpitje ali nedostojno vedenje. Foto: Nik Jevšnik/STA

Poslanci SDS, NSi in SMC so 7. septembra vložili predlog za spremembo dopolnila k predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva denarno kazen za javno prepiranje, vpitje ali nedostojno vedenje. Foto: Nik Jevšnik/STA

»Če boste na cesti vpili na poslanca, vam grozi do 1000 evrov kazni,« so 1. septembra na spletnem portalu 24ur.com naslovili prispevek o dopolnilu k predlogu novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki so ga ta dan vložili poslanci koalicijskih strank SDS, NSi in SMC. Vlada je predlog podprla še isti dan. 

Predlog zakonskega dopolnila predvideva uvedbo denarne kazni od 500 do 1000 evrov za nedostojno vedenje do predstavnikov države ali njihovih bližnjih, denimo za vpitje ter žaljivo govorjenje in vedenje. 

Šest dni pozneje so poslanci SDS, NSi in SMC državnemu zboru predlagali spremembo amandmaja k predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru. Po njem kazen od 500 do 1000 evrov ne bi bila več predvidena le za tiste, ki se nedostojno vedejo do uradnih oseb, predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih, temveč tudi za vse, ki se javno prepirajo, vpijejo ali nedostojno vedejo do posameznikov ali skupin.

Po oceni docenta Mihe Šepca, ki na mariborski pravni fakulteti predava kazensko in prekrškovno pravo, je bil že prvi predlog obdolžitve nedostojnega vedenja zelo sporen, novejši predlog pa je še bolj, saj še globlje posega v ustavno zagotovljeno pravico do svobode govora.

Po novem predlogu bi bilo lahko kaznovano kakršnokoli neprimerno vedenje, če ga drugi občuti kot takega. Tako bi lahko denimo kazen doletela profesorja, ki namesto v obleki predava v kratkih hlačah, če bi to razburilo katerega od študentov, je ponazoril Šepec.

»Problem nove določbe je, da ne ščiti samo varnosti posameznikov, ampak njihov občutek razburjenja in vznemirjenja. Pravo tega ne more in ne sme sankcionirati,« je opozoril. Po njegovi oceni bi ustavno sodišče v primeru sprejetja novele prej ali slej prepovedalo tako pravno ureditev.

Odbor za notranje zadeve je 7. septembra šele začel drugo obravnavo predloga in je še ni zaključil. Predsednik odbora Branko Grims je namreč sejo prekinil. Državni zbor bo drugo obravnavo predloga predvidoma začel 20. septembra, so sporočili iz DZ.

Če bo predlog zakonskega dopolnila prestal glasovanje v državnem zboru, lahko državni svet v sedmih dneh zahteva ponovno glasovanje DZ o njem. Poleg tega lahko ustavno sodišče na pobudo za ustavno presojo v celoti ali delno razveljavi zakon, če ugotovi, da je protiustaven.

Četudi bi poslanci zakon podprli, ta z izglasovanjem še ne bo veljaven. Po ustavi mora biti zakon pred začetkom veljave objavljen v uradnem listu, po objavi pa mora preteči še določen čas, običajno 15 dni.

Na portalu 24ur.com so v prispevku, ki so ga naslovili »Če boste na cesti vpili na poslanca, vam grozi do 1000 evrov kazni«, sicer pojasnili, da gre za zdaj za predlog zakonskega dopolnila, o katerem mora državni zbor še odločati.

Podobno kot na portalu 24ur.com so prispevek naslovili tudi na portalu vecer.com: »Za vpitje na poslance ali člane vlade do 1000 evrov globe.« V nadaljevanju prispevka so prav tako pojasnili, da gre za predlog novele zakona, ki še potrebuje zadostno podporo v državnem zboru.

Naslovi prispevkov ne smejo potvarjati vsebine

Kodeks novinarjev Slovenije določa, da naslovi novinarskih prispevkov ne smejo potvarjati vsebine.

Profesorica novinarske etike na fakulteti za družbene vede Melita Poler Kovačič je za Razkrinkavanje.si opozorila, da so novinarji in uredniki pri snovanju naslovov zavezani istim etičnim standardom kot v novinarskih besedilih. Informacije v naslovih morajo biti preverjene in točne ter ne smejo zavajati, četudi preostanek prispevka razkrije pravo informacijo.

Odgovornost novinarjev in urednikov pri tvorjenju naslova še povečuje to, da nekateri bralci spremljajo novice celo izključno prek naslovov. Po oceni Poler Kovačičeve je najpomembnejša funkcija naslova, da na kratko poda po novinarjevi profesionalni presoji ključno informacijo. To je zlasti pomembno pri temah v javnem interesu, kar sprememba zakonodaje po njenem zagotovo je.

Glede obravnavanega naslova Poler Kovačičeva meni, da gre za »poskus pritegovanja bralcev s senzacionalističnim pridihom, seveda pa ekonomski motivi tovrstnih klikolovk nimajo opore v novinarski etiki«.

Portaloma 24ur.com in vecer.com smo poslali prošnjo za odziv na naše ugotovitve. Objavili ju bomo, ko ju prejmemo.

Posodobitev 10. 9. 2021:

Odbor za notranje zadeve je včeraj nadaljeval sejo, prekinjeno v torek, 7. septembra. Po zaključku redakcije je z desetimi glasovi za in osmimi proti potrdil predlog besedila zakona o varstvu javnega reda in miru skupaj z dopolnili. Za so glasovali poslanci koalicijskih strank SDS, SMC in NSi ter opozicijske SNS. Predlog zakona z dopolnili bo obravnaval še državni zbor.

 

SKLEP

»Če boste na cesti vpili na poslanca, vam grozi do 1000 evrov kazni,« so na portalu 24ur.com 1. septembra naslovili prispevek o predlogu uvedbe denarne kazni od 500 do 1000 evrov za nedostojno vedenje do uradne osebe ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih.

V nadaljevanju prispevka so sicer pojasnili, da mora državni zbor še odločati o predlogu, a naslov tega ni sporočal.

Po kodeksu novinarjev Slovenije naslovi prispevkov ne smejo potvarjati njihove vsebine.

Profesorica novinarske etike na fakulteti za družbene vede Melita Poler Kovačič je ocenila, da gre v tem primeru za »poskus pritegovanja bralcev s senzacionalističnim pridihom, ki nima podlage v novinarski etiki«.

Naslov »Če boste na cesti vpili na poslanca, vam grozi do 1000 evrov kazni« v besedilu, na katero se nanaša, nima vsebinske podlage, zato ga po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za klik vabo.

 

Razkrinkavanje_KlikVaba.png

Klik vaba

Objava, katere naslov nima prave podlage v besedilu, na katero se nanaša. Njen namen je pritegniti pozornost bralcev s senzacionalnim naslovom, ki obljublja vsebino, ki je v članku dejansko ni. Klik vabe so namenjene pridobivanju klikov, ki za izdajatelja pomenijo vir oglaševalskih prihodkov.

Vsi tipi razkrinkanih informacij