Novinarji zaradi negotovih razmer zapuščajo STA
Avtorica: Zala Čas
TRDITEV
Če bi bila vlada odgovorna, bi danes plačala zakonske zapadle obveznosti do javne agencije STA, ki je že praktično pred stečajem, skoraj 300 novinarjev pa je pred izgubo službe.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Vlada Slovenski tiskovni agenciji od februarja ni izplačala denarja za opravljanje javne službe. Foto: Daniel Novakovič/STA
Predsednica stranke SD Tanja Fajon je 2. septembra v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija dejala, da je na Slovenski tiskovni agenciji (STA) »skoraj 300 novinarjev pred izgubo službe«. Vladi je ob tem očitala nespoštovanje zakonskih obveznosti iz sedmega protikoronskega zakona in zakona o Slovenski tiskovni agenciji, ki vladi narekujeta financiranje javne službe STA.
Na STA so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je na agenciji trenutno redno zaposlenih 87 novinarjev, od katerih je 77 novinarjev, urednikov, fotografov in zaposlenih v multimediji. Poleg tega trije sodelavci delo opravljajo kot samostojni novinarji, trije po avtorski pogodbi, pet pa jih ima status samostojnega podjetnika. Na agenciji dela tudi 16 novinarjev prek študentske napotnice.
V stranki SD so za Razkrinkavanje.si dejali, da se je Fajonova v Tarči nehote zmotila, ko je trdila, da lahko službo izgubi skoraj 300 novinarjev.
Na STA so pojasnili, da je letos agencijo zapustilo devet zaposlenih, od tega osem novinarjev, medtem ko jih je v prejšnjih letih odšlo manj. Lani so jo zapustili trije sodelavci, leta 2019 pa eden, kažejo podatki iz letnih poročil STA.
Kot najverjetnejši vzrok za odhod novinarjev so na STA navedli iskanje druge zaposlitve, zlasti zaradi negotovih razmer na agenciji v zadnjem letu.
Država kot ustanoviteljica mora po zakonu o STA agenciji zagotoviti njeno uredniško neodvisnost ter »primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe«.
Toda vlada je novembra lani ustavila financiranje javne službe agencije. Sredstva je na podlagi 66. člena sedmega protikoronskega zakona sicer izplačala januarja letos, a je financiranje spet ustavila februarja. Od takrat STA še ni prejela plačila za opravljanje javne službe.
STA z vladnim uradom za komuniciranje (Ukom), ki predstavlja državo kot ustanoviteljico agencije, namreč še ni dosegla dogovora glede podpisa letne pogodbe o izvajanju njene javne službe. Sedmi protikoronski zakon v 66. členu vladi sicer narekuje, da mora STA zagotoviti sredstva za opravljanje javne službe ne glede na to, ali sta sklenili pogodbo.
K rešitvi zapletov s financiranjem javne službe STA je vlado večkrat pozvala evropska komisija. V Društvu novinarjev Slovenije so maja zagnali kampanjo za zbiranje donacij v podporo javni agenciji. Prav tako je septembra 21 mednarodnih novinarskih organizacij v skupni izjavi pozvalo vlado in Ukom k ureditvi financiranja STA.
Ogrožena socialna varnost novinarjev
Predsednica novinarskega društva Petra Lesjak Tušek je za Razkrinkavanje.si poudarila, da so novinarji STA zaradi negotovih razmer ujeti v »krog psihičnega izčrpavanja«. Pojasnila je, da so zvesti in predani delu na agenciji, a se obenem soočajo z njenim propadanjem, ob tem pa težko normalno opravljajo novinarski poklic.
Opozorila je, da je ogrožena tudi socialna varnost novinarjev, saj negotove razmere med drugim vplivajo na njihove družine.
STA je po njeni oceni »hrbtenica slovenskega novinarstva«, saj medijem prinaša objektivne in večstranske informacije. Tega se javnost premalo zaveda, med drugim zato, ker je avtorstvo prispevkov na STA anonimizirano, in tako javnost ne ve, kdaj so avtorji novice prav novinarji agencije. »Zaradi kakovostnega in verodostojnega informiranja, s tem pa tudi celotnega demokratičnega prostora, je res nujno, da se financiranje STA uredi. Absurdno je, da se še ni.«
Profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je poročanje slovenskih medijev velikokrat odvisno od osnovnih informacij, ki jih pridobijo od STA, ob odhodu njenih novinarjev pa »celotnemu novinarskemu prostoru v Sloveniji polzijo tla«.
Poudaril je, da finančna negotovost predstavlja »velik pritisk na kateregakoli zaposlenega. V primeru medijev pa je še bolj občutljiva, saj gre za neposredni napad vlade na novinarje«.
Vloga novinarjev je, da nadzorujejo oblast, ta pa bi morala to sprejemati kot del demokratičnega procesa, je še opozoril.
Posodobitev, 15. 9.:
Po opozorilu ene od bralk, da je redno zaposlenih manj kot 87, smo za pojasnilo zaprosili STA. Povedali so, da je na agenciji trenutno redno zaposlenih 77 novinarjev, urednikov, fotografov in zaposlenih v multimediji, 10 pa je zaposlenih v upravi agencije.
SKLEP
Predsednica stranke SD Tanja Fajon je 2. septembra v oddaji Tarča na TV Slovenija dejala, da lahko zaradi vladnega nespoštovanja zakonskih obveznosti glede financiranja javne službe STA službo izgubi skoraj 300 novinarjev.
Na STA so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je na agenciji trenutno redno zaposlenih 87 novinarjev, od tega 77 novinarjev, urednikov, fotografov in zaposlenih v multimediji. Trije delajo kot samostojni novinarji, trije po avtorski pogodbi, pet jih ima status samostojnega podjetnika, 16 pa jih dela prek študentske napotnice. Skupno število sodelavcev je torej 114.
Letos je agencijo zapustilo devet zaposlenih, od tega osem novinarjev. Kot najverjetnejši vzrok za njihov odhod so na STA navedli iskanje druge zaposlitve, zlasti zaradi negotovih razmer na agenciji v zadnjem letu. Vlada ji namreč že od februarja letos ni izplačala sredstev za opravljanje javne službe, kot ji to nalagajo predpisi.
V stranki SD so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da se je Fajonova v oddaji Tarča nehote zmotila, ko je dejala, da lahko službo na STA izgubi skoraj 300 novinarjev. Izjavo po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za šlamparijo, saj Fajonova ni namerno napačno obveščala javnosti.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.
