Ciljni donos na državno premoženje lani ni bil dosežen
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
Ko sem postal minister v vladi Mira Cerarja, smo sprejeli prvo strategijo upravljanja državnega premoženja in donos državnih podjetij je bil pod enim odstotkom. Danes smo na šestih odstotkih in pol. Cilj v tej strategiji je pa osem.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v Tarči na vprašanje o oglaševalskih pogodbah državnih podjetij dejal, da je treba podjetja ocenjevati po končnih rezultatih, ne zgolj po stroških za oglaševanje. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Ko sem postal minister v vladi Mira Cerarja, smo sprejeli prvo strategijo upravljanja državnega premoženja in donos je bil pod enim odstotkom,« je 2. septembra v oddaji Tarča dejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Dodal je, da je donos državnega premoženja zdaj 6,5-odstoten, cilj strategije upravljanja iz leta 2015 pa je 8-odstotni donos.
Počivalšek je prvič postal gospodarski minister decembra 2014 v vladi Mira Cerarja. Sedem mesecev kasneje, julija 2015, je državni zbor potrdil odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki je po zakonu o slovenskem državnem holdingu temeljni akt upravljanja državnih naložb, saj določa politiko države do njenih kapitalskih naložb, denimo Darsa, Telekoma Slovenije in Pošte Slovenije.
Strategija upravljanja kapitalskih naložb države je skladno z odlokom res prva celostna strategija upravljanja državnega premoženja. Temelji na osmih že prej sprejetih strategijah in resolucijah, denimo strategiji slovenskega bančnega sistema, strategiji za sektor zavarovalništva in resoluciji o nacionalnem energetskem programu.
Eden od sedmih ključnih ciljev strategije je povečanje donosa na kapital. Tega slovenski državni holding (SDH), ki upravlja večino takih družb, izračuna tako, da čisti dobiček obdobja po plačanih davkih deli s povprečnim kapitalom v istem obdobju.
Strateški cilj lani ni bil dosežen
Če državne družbe delujejo v celoti na trgu, morajo dosegati stopnje donosnosti zasebnih družb, s čimer se zagotavlja usmerjanje sredstev v najbolj produktivne dejavnosti. Ker državne družbe izvajajo bodisi tržne in netržne aktivnosti bodisi le netržne, pa je določanje donosnosti kapitala poseben izziv. Tako so ciljne donose kapitalskih naložb države, kamor denimo sodijo njeni lastniški deleži v podjetjih, določili po zgledu več držav OECD. Cilj za leto 2015 je bila 5,9-odstotna donosnost na kapital, za naslednje leto 6,3-odstotna, za leto 2017 pa 7,1-odstotna. Končni cilj strategije je bil do leta 2020 doseči 8-odstotno donosnost.
To se po zadnjih, a še nedokončnih podatkih SDH ni zgodilo, saj je donosnost državnih naložb lani dosegla 4,3 odstotka, kar je 3,7 odstotne točke manj od strateškega cilja 8-odstotne donosnosti.
SDH pri izračunu donosnosti za lani sicer ni upošteval negativnega učinka slabitev naložb Holdinga slovenskih elektrarn in pozitivnih učinkov pri NLB zaradi prevzema Komercijalne banke Beograd. Ob upoštevanju omenjenih postavk bi bila lanska ocena donosnosti naložb v upravljanju SDH le 2,2-odstotna, so opozorili v poročilu.
V njem so še pojasnili, da je na lanski rezultat bistveno vplivala epidemija covida-19, končni podatki za lani pa bodo objavljeni oktobra.
Leta 2019 je donosnost državnih naložb v upravljanju SDH in Republike Slovenije znašala 6,9 odstotka, leto prej 6,2 odstotka, 6,5-odstotno donosnost pa so imele državne kapitalske naložbe samo leta 2017, kažejo podatki SDH.
Leta 2014, ko je Počivalšek prvič postal minister za gospodarstvo, je po podatkih SDH skupna donosnost naložb SDH in RS znašala 1,8 odstotka in ne manj kot odstotek. Počivalšek je gospodarski minister treh zaporednih koalicij, vlad Mira Cerarja, Marjana Šarca in Janeza Janše.
Profesor ekonomije z ljubljanske ekonomske fakultete Maks Tajnikar je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da lahko SDH na donosnost upravljanih podjetij vpliva z izbiro vodstva ter s strategijo in načrtom upravljanja podjetij.
Po Tajnikarjevih besedah lahko na strategijo vpliva tudi ministrstvo za gospodarstvo, vendar si gospodarski minister zelo težko pripisuje zasluge za večjo donosnost podjetij v lasti SDH. »To bi skoraj v vseh primerih pomenilo, da je presegel svoje pristojnosti.«
Opozoril je, da je donosnost »popolnoma zgrešen kriterij« za ocenjevanje uspešnosti upravljanja državnega premoženja: »Če minister poudarja donosnost in se z njo hvali, to kaže, da ne razume gospodarstva.«
V tržnem gospodarstvu je namreč državna lastnina upravičena le v nekaterih primerih, kot so elektrarne, pošta, javna radiotelevizija in zdravstvo. V takih podjetjih doseganje profitnih ciljev, kot je visoka donosnost, ne kaže na družbeno učinkovitost podjetja. Višja ko je tržna donosnost podjetja, manjša je potreba, da bi bilo v državni lasti, je še dodal Tajnikar.
Na ministrstvo za gospodarstvo smo poslali prošnjo za odziv na naše ugotovitve. Objavili ga bomo, ko ga prejmemo.
Po objavi članka smo prejeli odgovore z ministrstva za gospodarstvo. Potrdili so, da se je minister Zdravko Počivalšek v izjavi, ki smo jo preverjali, skliceval na strategijo upravljanja kapitalskih naložb države.
Ugotovitve, da donos upravljanja državnega premoženja v času, ko je prvič postal gospodarski minister, ni bil nižji od odstotka, kot je trdil, niso komentirali.
Na vprašanje o viru podatkov za trditev, da je Slovenija »danes« na 6,5 odstotkih donosnosti, so odgovorili, da se je minister skliceval na zadnje 'realno' leto pred covid krizo, torej leto 2019. Donosnost državnega premoženja je bila takrat po podatkih SDH 6,9-odstotna, in ne 6,5 odstotna, kot je dejal minister.
Dopolnitev, 28. 9.:
Po objavi članka smo prejeli odgovore ministrstva za gospodarstvo. Potrdili so, da se je minister Zdravko Počivalšek v izjavi, ki smo jo preverjali, skliceval na strategijo upravljanja kapitalskih naložb države.
Ugotovitve, da donos upravljanja državnega premoženja v času, ko je prvič postal gospodarski minister, ni bil nižji od odstotka, kot je trdil, niso komentirali.
Na vprašanje o viru podatkov za trditev, da je Slovenija »danes« na 6,5 odstotka donosnosti, so odgovorili, da se je minister skliceval na zadnje 'realno' leto pred krizo zaradi covida, torej leto 2019. Donosnost državnega premoženja je bila takrat po podatkih SDH 6,9-odstotna, in ne 6,5-odstotna, kot je dejal minister.
SKLEP
»Ko sem postal minister v vladi Mira Cerarja, smo sprejeli prvo strategijo upravljanja državnega premoženja in donos je bil pod enim odstotkom. Danes smo na šestih odstotkih in pol,« je 2. septembra v oddaji Tarča dejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Dodal je, da je cilj strategije upravljanja 8-odstotni donos.
Strategijo upravljanja državnega premoženja je državni zbor res sprejel julija 2015, med Počivalškovim prvim mandatom, ki se je začel konec decembra 2014. Šlo je za prvo celostno strategijo upravljanja državnega premoženja, ki je temeljila na osmih prej sprejetih strategijah in resolucijah.
Trditev, da je vlada Mira Cerarja v času Počivalškovega vodenja gospodarskega ministrstva sprejela prvo strategijo upravljanja državnega premoženja, drži.
Pred uvedbo strategije, leta 2014, je donos državnih naložb, ki jih je z ustanovitvijo v upravljanje prevzel SDH, znašal 1,8 odstotka, leta 2015 pa 4,7 odstotka. Trditev, da je bil donos državnega premoženja ob nastopu mandata ministra Počivalška manjši od enega odstotka, ne drži.
Prav tako ne drži, da je donosnost danes 6,5-odstotna, saj je bila po zadnjih podatkih SDH, ki so bili objavljeni 1. julija letos, a še niso dokončni, lani 4,3-odstotna. To je za 3,7 odstotne točke manj od ciljne 8-odstotne donosnosti, ki je bila v strategiji upravljanja državnega premoženja določena za leto 2020.
Trditev, da je bil cilj strategije 8-odstotna donosnost, drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
