Strokovnjaki niso enotni o trenutni stopnji smrtnosti zaradi novega koronavirusa
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
Koronavirus sars-cov-2 je 23-krat bolj smrtonosen kot običajna gripa.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Novi koronavirus lahko mutira – znanstveniki do zdaj poznajo osem sevov tega virusa. Ne drži pa, da po mutaciji postane bolj smrtonosen. Foto: Unsplash
Novi koronavirus je 23-krat bolj smrtonosen kot običajna gripa, so poročali na spletnem portalu Citymagazine.si. Trditev so v prispevku podkrepili s primerjavo stopenj smrtnosti obeh bolezni. Zapisali so, da je navadna gripa smrtna v 0,1 odstotka, sars-cov-2 pa v 2,3 odstotka primerov. Dodali so še, da je bolj pomembno navesti stopnjo smrtnosti, ki jo povzroča gripa, kot pa število ljudi, ki za gripo zbolijo na letni ravni.
Kot smo ugotovili na portalu Razkrinkavanje.si, se podatek o 2,3-odstotni stopnji smrtnosti nanaša na delež umrlih med prvimi potrjenimi 44.672 primeri na Kitajskem (do 11. februarja), kar je pokazala znanstvena raziskava kitajskih epidemiologov iz krizne skupine za novi koronavirus. V raziskavi so uporabili podatke tamkajšnjega informacijskega sistema o nalezljivih bolezni.
Stopnja smrtnosti (angl. fatality rate) pomeni delež umrlih zaradi virusa sars-cov-2 glede na število vseh potrjenih okužb. V reviji Swiss Medical Weekly so strokovnjaki z baselske univerze opozorili, da se število potrjenih primerov ves čas spreminja, zato se spreminja tudi stopnja smrtnosti.
V enem mesecu (do 1. marca) se je stopnja smrtnosti zaradi novega koronavirusa na Kitajskem, denimo glede na podatke v znanstvenem članku v reviji The Lancet, dvignila na 3,6 odstotka.
Raziskovalec Marc Lipsitch s harvardske visoke šole za javno zdravje poudarja, da do lažno nizkih ocen smrtnosti privede zapoznel pojav simptomov nove koronavirusne bolezni, ki se pri nekaterih pokažejo šele po 14 dneh. Lažno visoke stopnje smrtnosti pa so po njegovem mnenju posledica prenizke ocene tistih, ki so oboleli za blago različico covida-19.
Tudi po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je natančno stopnjo smrtnosti težko oceniti, saj v oceni ni mogoče upoštevati primerov okuženih, ki ne kažejo bolezenskih znakov.
Prav tako so na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za Razkrinkavanje.si opozorili, da smrtnosti novega koronavirusa še ni mogoče točno izračunati. Podatek bo znan po koncu pandemije. Ocene trenutne smrtnosti pa ne želijo podati, saj nimajo natančnega števila ljudi, pozitivnih na koronavirus, zato bi bil izračun lahko varljiv.
V uredništvu City Magazina so za Razkrinkavanje.si odgovorili, da »je avtor prispevek napisal na podlagi globalnih člankov o trenutni situaciji o koronavirusu in nekatere ugotovitve iz člankov v svojem prispevku tudi navedel«. Navedbo, da je novi koronavirus 23-krat bolj smrten kot običajna gripa, so povzeli po poročanju National Geographica, so pojasnili.
V prispevku City Magazina so primerjali smrtnost navadne gripe (0,1 odstotka) s smrtnostjo virusa sars-cov-2 (2,3 odstotka) in na podlagi teh podatkov zaključili, da ima novi koronavirus 23-krat večjo smrtnost. Ta podatek, ki so ga iz revije National Geographic ustrezno povzeli, se nanaša na izračun deleža umrlih med vsemi potrjenimi primeri v določenem obdobju.
V prispevku pa avtor ni posebej opozoril, da se smrtnost nanaša le na omejeno obdobje in da se je odtlej že spremenila. Kako smrtonosen je novi koronavirus, bo po besedah strokovnjakov mogoče ugotoviti šele po koncu pandemije.
Izhodiščno trditev, da je novi koronavirus 23-krat bolj smrtonosen od gripe, označujemo za neutemeljeno.
Poleg trditve, da je novi koronavirus 23-krat bolj smrtonosen od gripe, smo preverili še nekatere druge trditve v prispevku.
Novi koronavirus je približno petkrat bolj nalezljiv od običajne gripe.
Avtor prispevka je trditev utemeljil s tem, da pacient, ki je obolel za gripo, virus prenese na enega človeka, okuženi z novim koronavirusom pa naj bi jih okužil od štiri do šest.
Specialistka medicinske mikrobiologije na ljubljanski medicinski fakulteti Tatjana Avšič Županc je za Razkrinkavanje.si potrdila, da je novi koronavirus bolj nalezljiv od običajne gripe. Osnova za ugotavljanje števila oseb, ki jih bo oboleli okužil z virusom, je zapleten matematični model, imenovan R0 (angl. reproductive number), ki pove, koliko ljudi se bo okužilo. Ocene o številu oseb, ki jih oboleli s koronavirusom lahko okuži, pa se v znanstvenih raziskavah zelo razlikujejo.
V znanstvenem članku ameriškega državnega centra za informacijsko biotehnologijo (NCBI) so ocenili, da se R0 za običajno gripo giblje med 1 in 2, kar pomeni, da oboleli virus prenese na enega ali dva človeka. Kakor so zapisali pri svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), pa je stopnja nalezljivosti novega koronavirusa odvisna tudi od obdobja in posameznega kraja, kjer se virus širi. Ocenili so, da se R0 za novi koronavirus trenutno giblje med 2 in 2,5. To pomeni, da oboleli okuži povprečno od dva do tri ljudi.
V reviji Journal of Travel Medicine so sicer dokazali, kako se ta indeks spreminja glede na specifičen čas in kraj ter metodo izračuna. V kitajski provinci Hubei je bil po njihovih izračunih R0 med 12. in 22. januarjem 6,49, kar pomeni, da je oboleli okužbo povprečno prenesel na šest ali sedem ljudi.
Avtor prispevka v City Magazinu je navedel, da je virus sars-cov-2 petkrat bolj nalezljiv kot navadna gripa. Novi koronavirus je res bolj nalezljiv od gripe, je potrdila Avšič Župančeva. Koliko bolj je nalezljiv, pa je odvisno tudi od kraja in časa prenašanja virusa, česar v prispevku niso pojasnili.
Raziskovalci NCBI so zapisali, da lahko oboleli za gripo to prenese na enega ali dva človeka. WHO pa je podala splošno oceno, da okuženi z novim koronavirusom lahko okužbo prenese na dva do tri.
V kitajski provinci Hubei je okuženi z novim koronavirusom po podatkih raziskovalcev s kitajske, švedske in nemške univerze okužil tudi od šest do sedem ljudi. Ocena R0 za koronavirus se tako glede na kraj in čas okužbe giblje med 2 in 7, ne med 5 in 10.
Trditev, da je novi koronavirus približno petkrat bolj nalezljiv od običajne gripe, spada v sivo cono.
Okuženi z novim koronavirusom lahko nima simptomov.
V prispevku City Magazina so še zapisali, da je lahko okuženi popolnoma brez simptomov. Da to drži, je potrdila Avšič Župančeva.
O primeru, da je bil človek brez znakov okužbe z novim koronavirusom, a je bil test pri njem pozitiven, so med drugim pisali v nemški raziskavi pod vodstvom kliničnega centra pri münchenski univerzi LMU. Ni nujno, da okuženi z novim koronavirusom kaže znake bolezni, so ugotovili tudi na harvardski medicinski fakulteti.
Na podlagi potrditve Avšič Župančeve in drugih raziskav ugotavljamo, da trditev, da je okuženi z novim koronavirusom lahko brez simptomov, drži.
Novi koronavirus je mlajši bratec sarsa.
Da je novi koronavirus mlajši brat virusa sars, so v prispevku utemeljili s tem, da si z njim deli 80 odstotkov genskega materiala.
Ali je novi koronavirus res mlajši brat sarsa, o čemer bi sklepali na podlagi genskega materiala, Avšič Župančeva še ne more potrditi. Je pa potrdila, da je novi koronavirus virusu sars v genomu podoben celo v več kot 80 odstotkih.
To so v skupnem znanstvenem članku dokazali tudi znanstveniki z več svetovnih medicinskih univerz, s Stanforda ter univerz v Henanu in Džofu v Savdski Arabiji.
Trditev, da je novi koronavirus mlajši brat sarsa, zato za zdaj uvrščamo v sivo cono.
Virus je neznan oziroma je za znanstvenike velika neznanka.
Avtor je to trditev utemeljil s povzetkom poročanja časnika South China Morning Post, da je mutacija novega koronavirusa podobna virusom, kot je hiv, in da je njegova sposobnost vezave na celico gostiteljico (človeško celico) od sto- do tisočkrat bolj učinkovita.
Ker virus sars-cov-2 poznamo že skoraj tri mesece, ga Avšič Župančeva ne bi označila za neznanega, ampak za novega. »Poznamo namreč že popoln genom virusa, pa tudi mesto, ki je pomembno za vezavo virusa na receptorsko mesto v gostiteljskih celicah,« je pojasnila in dodala, da trenutno primerjav med novim koronavirusom in hivom ne bi delala.
O izvoru, prenosu in mutacijah novega virusa so pisali tudi v strokovni reviji Nature Medicine. Prav tako zbirko znanstvenih prispevkov o novem koronavirusu od začetka izbruha posodablja svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Specialistka medicinske mikrobiologije Tatjana Avšič Županc je virus označila za nov, ne pa tudi neznan, saj poznajo že njegov popolni genom. Tudi uradne spletne strani zdravstvenih organizacij redno objavljajo nove ugotovitve o virusu.
Trditev, da je novi koronavirus za znanstvenike velika neznanka, ne drži.
Virus lahko mutira in postane smrtonosnejši.
Virus lahko mutira in postane smrtonosnejši, je navedel avtor prispevka. Res je, da vsi virusi mutirajo in se spreminjajo, je potrdila strokovnjakinja Avšič Župančeva. Opozorila pa je, da trditev, da virusi zaradi mutacije postajajo bolj smrtonosni, ne drži.
Raziskovalci portala za bioinformatiko Nextstrain so v članku v reviji National Geographic potrdili, da je za novi koronavirus potrjenih osem novih sevov, ki nastanejo kot posledica mutacije. Toda nobeden od teh ni bolj smrtonosen od izvirne oblike virusa, so še poročali v reviji.
Res je, da novi koronavirus mutira, a po besedah Avšič Župančeve in ugotovitvah tujih strokovnjakov zaradi tega ni bolj smrtonosen. Trditev, da virus mutira in s tem postane smrtonosnejši, ne drži.
Smrti mlajših od 65 let in zdravnikov so nepojasnjene.
Zadnja trditev v prispevku, ki smo jo preverjali, je, da so smrti mlajših od 65 let in zdravnikov nepojasnjene. Avšič Župančeva ne vidi neposredne povezave med nepojasnjenimi smrtnimi primeri in določenimi skupinami obolelih. Potrdila je, da so starostniki pri vsaki okužbi in bolezni zaradi slabšega imunskega odziva in pridruženih osnovnih bolezni bolj ogrožena skupina.
»Toda pri vsaki okužbi lahko zbolijo s težjim potekom bolezni in umrejo tudi mlajši, sicer zdravi ljudje,« je pojasnila. Dodala je, da razloge za to lahko pripišemo različno močnemu imunskemu sistemu, ki je pri vsakem drugačen.
Da bi bilo med zdravstvenimi delavci, ki so se okužili na Kitajskem, veliko smrtnih primerov, kakor so zapisali v prispevku, Avšič Župančeva ni zasledila. »Je pa do okužbe pri njih prišlo predvsem v začetku epidemije, ko še niso vedeli za novega povzročitelja in bolezen, zato niso imeli ustrezne osebne varovalne opreme,« je še pojasnila.
Trditev, da smrti mlajših od 65 let in zdravnikov ostajajo nepojasnjene, ne drži.
Med dodatnimi trditvami v prispevku City Magazina, ki smo jih preverjali na Razkrinkavanju.si, drži samo ta, da okuženi z novim koronavirusom lahko ne kaže nobenih znakov bolezni. Preostale navedbe ne držijo oziroma sodijo v sivo cono.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
