Študije ne potrjujejo nevarnosti ultrazvoka v predporodnem obdobju
Avtor: Martin Justin
TRDITEV
»Domneva se, da je ultrazvok varen v predporodnem obdobju, vendar študije na nosečnicah razkrivajo, da je to daleč od resnice.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Kolegij ameriških porodničarjev in ginekologov v svojih priporočilih poudarja, naj zdravniki ultrazvok uporabijo le, kadar pričakujejo, da si bodo z njim lahko odgovorili na pomembna vprašanja o zdravju pacienta. Foto: Inside Creative House/iStock by Getty Images
Urška P. Iršič, pomočnica ženskam med nosečnostjo in pri porodu na zasebnem zavodu za razvoj izobraževanja v obporodnem obdobju Inštitut Umbilica, je 30. oktobra v objavi na facebooku trdila, da kljub domnevi, da je pregled z ultrazvokom med nosečnostjo varen, »študije na nosečnicah razkrivajo, da je to daleč od resnice«. Objava je imela v času redakcije 58 delitev in 78 komentarjev.
Gorazd Kavšek, predstojnik kliničnega oddelka za perinatologijo na ginekološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra, je za Razkrinkavanje.si poudaril, da v 30-letnem obdobju uporabe ultrazvoka v porodništvu še ni prebral resne študije, ki bi potrjevala, da lahko pregled z ultrazvokom ob pravilni uporabi tehnologije škoduje plodu.
Pojasnil je, da se na oddelku vsekakor zavedajo učinkov ultrazvočnega valovanja, meritve učinkovanja ultrazvočnega valovanja so zato med pregledom prikazane na napravi za ultrazvočne preiskave. Kavšek je poudaril, da »ob normalni uporabi tehnično neoporečnih ultrazvočnih aparatov ne zaznavajo tveganj za nosečnico in plod zaradi ultrazvočne energije«.
»Še največja nevarnost ultrazvočne preiskave je neprofesionalna oziroma slabo izvedena preiskava, ki lahko ustvari lažno pozitivne ali negativne ugotovitve«, kar lahko vodi do neustrezne ali čezmerne obravnave nosečnic.
Andreja Trojner Bregar, vodja enote za ambulantno fetomaternalno diagnostiko in terapijo na ljubljanski ginekološki kliniki, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da ultrazvočne preglede izvajajo v varnem območju, brez tveganj za plod in nosečnico.
Razkrinkavanju.si je posredovala tudi metaanalizo o učinkih ultrazvoka na zdravje nosečnic, ki je bila leta 2009 objavljena v reviji Ultrasound in Obstetrics & Gynecology, ter priporočila ameriškega kolegija porodničarjev in ginekologov za izvajanje pregleda z ultrazvokom.
Avtorji metaanalize so proučili rezultate 61 študij, a niso ugotovili negativnih učinkov pregleda z ultrazvokom na zdravje nosečnice in ploda pred rojstvom ali na zdravje otroka po rojstvu. Tak pregled ne vpliva negativno na fizični ali nevrološki razvoj otroka, njegovo inteligenco in razvoj duševnih bolezni. Prav tako ne povečuje možnosti za razvoj rakavih obolenj v otroštvu. Ugotovili pa so povezavo med izpostavljenostjo ultrazvoku in uporabo dominantne roke pri dečkih.
Tudi ameriški kolegij porodničarjev in ginekologov v priporočilih pojasnjuje, da ultrazvok ni povezan z zdravstvenimi tveganji. Ob tem so poudarili, da naj zdravniki ultrazvok uporabljajo »le, kadar pričakujejo, da bodo z njim lahko odgovorili na pomembna vprašanja o zdravju pacienta oziroma mu s pregledom pomagali«.
Iršičeva se je v objavi sklicevala na več znanstvenih študij, ki naj bi dokazovale negativen vpliv ultrazvoka na zdravje ploda in potek nosečnosti, med drugim na pravilno rast in razvoj ploda, kognitivni razvoj v otroštvu, uporabo leve roke kot dominantne ter tveganje za spontani splav, prezgodnje rojstvo ali mrtvorojenost. Študije naj bi tudi dokazovale, da ultrazvok nima diagnostične vrednosti in da pri primatih vpliva na porodno težo, število belih krvničk in pojav vedenjskih težav.
Vpliv na težo novorojenčkov
Uporabnica facebooka je v objavi navedla 12 študij, ki naj bi dokazovale, da je pregled z ultrazvokom v predporodnem obdobju nevaren.
V eni izmed študij, ki je bila leta 1993 objavljena v reviji The Lancet, so avtorji ugotovili vpliv pogostejših pregledov z ultrazvokom na težo novorojenčka.
V raziskavi so primerjali dve skupini nosečnic – te v prvi so opravile pet pregledov z ultrazvokom, v drugi pa samo po enega. Ugotovili so, da je bilo tveganje za rojstvo z nižjo telesno težo večje pri novorojenčkih iz prve skupine. Razlika v povprečni teži otrok ni bila statistično značilna. V prvi skupini je bil delež otrok, ki so ob rojstvu tehtali manj kot 90 odstotkov primerljive populacije, večji kot v drugi skupini.
Leta 2004 so isti avtorji v reviji The Lancet objavili študijo, v kateri so ugotavljali, ali redni pregledi z ultrazvokom vplivajo na otrokov razvoj v zgodnjem otroštvu. V raziskavi so obravnavali otroke, katerih mame so bile vključene v prej omenjeno študijo iz leta 1993, in sicer ko so bili stari eno, dve, tri, pet in osem let.
Že pri pregledu ob dopolnjenem prvem letu starosti niso odkrili razlik med obema skupinama otrok. Ugotovili so, da možnost povezave med pogostimi pregledi z ultrazvokom in manjšo telesno težo ob rojstvu sicer obstaja, vendar ne vpliva negativno na kasnejši razvoj otrok.
V pregledni študiji o učinkih ultrazvočnega pregleda na zdravje nosečnice in ploda, ki je bila leta 2007 objavljena v znanstveni reviji Progress in Biophysics and Molecular Biology, je avtor navedel še šest drugih raziskav o vplivih ultrazvoka na težo novorojencev. Kot je poudaril, v nobeni od njih niso ugotovili negativnega vpliva ultrazvočnega pregleda na otrokovo težo ob rojstvu.
Pregledali smo tudi druge študije, na katere se je sklicevala uporabnica facebooka. Zaradi njihovega števila v nadaljevanju natančneje predstavljamo le prvih šest.
Vpliv na možganski razvoj otrok
Iršičeva je kot dokaz, da so posledice ultrazvoka lahko prirojene deformacije novorojenčkov, navedla študijo, ki je bila leta 1998 objavljena v znanstveni reviji Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica.
V tej raziskavi niso ugotavljali vpliva ultrazvoka na zdravje novorojenčkov, temveč ali zgodnje odkrivanje deformacij z ultrazvokom izboljša možnost za preživetje novorojenčkov.
Iršičeva je navedla tudi dve študiji, ki naj bi potrdili negativen vpliv ultrazvoka na možganski razvoj otroka.
V prvi, ki je bila leta 1992 objavljena v znanstveni reviji The Lancet, so primerjali učni uspeh in pojavnost disleksije pri otrocih, katerih matere so med nosečnostjo opravile pregled z ultrazvokom, ter pri otrocih, katerih matere tega pregleda niso opravile. Avtorji niso odkrili nobenih razlik med skupinama, ki bi nakazovale na vpliv ultrazvoka na kognitivni razvoj otrok.
V študiji, leta 1984 objavljeni v znanstveni reviji Obstetrics and Gynecology, so primerjali sluh, vid, kognitivno funkcijo, obnašanje in nevrološko delovanje otrok, katerih matere so med nosečnostjo opravile pregled z ultrazvokom, ter otrok, katerih matere tega pregleda niso opravile. Tudi v tej raziskavi niso odkrili nobenih razlik med skupinama.
Vpliv ultrazvoka na vedenjske težave primatov
V podporo trditvi, da ultrazvok vpliva na porodno težo, bele krvničke in vedenjske težave pri primatih, se je Iršičeva sklicevala na študijo, leta 1993 objavljeno v reviji Teratology. Njeni avtorji so raziskovali vpliv pregleda z ultrazvokom na zdravje novorojenih nečloveških primatov.
Ugotovili so, da so bile novorojene opice makak, ki so bile pred rojstvom izpostavljene ultrazvoku, v povprečju lažje in imele manj belih krvničk od opic, ki ultrazvoku niso bile izpostavljene. Toda poudarili so, da te razlike niso negativno vplivale na kasnejši razvoj teh opic.
Iršičeva je v objavi še trdila, da ima pregled z ultrazvokom dvomljivo diagnostično vrednost, pri čemer se je sklicevala na študijo, leta 1993 objavljeno v reviji New England Journal of Medicine.
V tej so ugotavljali, ali preventivni pregledi z ultrazvokom zmanjšajo tveganje za neželene izide nosečnosti. Primerjali so dve skupini nosečnic, v prvi so nosečnice opravile dva preventivna pregleda z ultrazvokom, v drugi pa so pregled opravile le, če je za to obstajal zdravstveni razlog.
Avtorji niso ugotovili razlik med zdravstvenimi izidi nosečnic iz obeh skupin.
V objavi je Iršičeva navedla tudi raziskavo, po kateri naj bi pregled z ultrazvokom vplival na uporabo leve roke kot dominantne.
Avtorji raziskave, leta 1993 objavljene v reviji British Medical Journal, so primerjali uporabo dominantne roke pri osem- in devetletnikih v dveh skupinah. Matere otrok iz prve skupine so med nosečnostjo opravile rutinski pregled z ultrazvokom, matere otrok iz druge skupine pa ne.
Na podlagi te primerjave so ugotovili morebitno povezavo med pregledi z ultrazvokom in manjšo verjetnostjo, da bodo otroci desno roko uporabljali kot dominantno.
Povezavo med ultrazvočnim pregledom in uporabo dominantne roke so ugotavljali tudi avtorji metaanalize, leta 2011 objavljene v znanstveni reviji Ultrasound in Obstetrics & Gynecology. Njihova raziskava je potrdila, da pregled z ultrazvokom lahko poveča verjetnost, da otroci ne bodo uporabljali desne roke kot dominantne.
Urška P. Iršič je v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si poudarila, da ne nasprotuje uporabi ultrazvoka: »Ko zdravniki predvidevajo, da je z otrokom nekaj narobe, je spremljanje poteka nosečnosti z ultrazvokom seveda zaželeno.«
Se ji pa zdi problematična prepogosta uporaba ultrazvoka med nosečnostjo, sploh če raziskave ne potrjujejo, da imajo rutinski pregledi z ultrazvokom pozitivno diagnostično vrednost.
S K L E P
Urška P. Iršič, ki deluje kot doula, je 30. oktobra v objavi na facebooku trdila, da kljub domnevi, da je pregled z ultrazvokom med nosečnostjo varen, »študije na nosečnicah razkrivajo, da je to daleč od resnice«.
Gorazd Kavšek, predstojnik kliničnega oddelka za perinatologijo na UKC Ljubljana, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da ultrazvočno valovanje lahko proizvaja potencialno škodljive učinke, vendar ob pravilni uporabi tehnično neoporečnih ultrazvočnih naprav tveganj za nosečnico in plod zaradi ultrazvočne energije ne zaznavajo.
Avtorji metaanalize 61 študij o vplivu ultrazvoka na zdravje nosečnice in ploda, ki je bila leta 2009 objavljena v reviji Ultrasound in Obstetrics & Gynecology, niso ugotovili negativnih zdravstvenih učinkov pregleda z ultrazvokom. Ugotovili pa so, da obstaja povezava med izpostavljenostjo ultrazvoku in uporabo dominantne roke pri dečkih.
Iršičeva se je v objavi sklicevala na 12 študij, ki naj bi dokazovale različne negativne učinke ultrazvoka na zdravje ploda in nosečnice.
Skladna z njeno trditvijo je le študija iz leta 1993, v kateri so avtorji ugotovili, da so imeli novorojenčki mater, ki so opravile več pregledov z ultrazvokom, večje tveganje za rojstvo z manjšo telesno težo.
Isti avtorji so sicer v študiji iz leta 2004, v kateri so obravnavali iste otroke kot leta 1993, ugotovili, da tveganje za rojstvo z manjšo telesno težo ni vplivalo na razvoj otrok v zgodnjem otroštvu.
Avtor pregledne študije o učinkih ultrazvoka na zdravje ploda in nosečnice, leta 2007 objavljene v reviji Progress in Biophysics and Molecular Biology, poudarja, da v nobeni od drugih primerljivih raziskav niso ugotovili vpliva ultrazvoka na težo novorojenca.
Druge študije, ki jih navaja Iršičeva, ne podpirajo trditve, da pregled z ultrazvokom negativno vpliva na zdravje nosečnice in ploda.
Trditev, da študije razkrivajo, da uporaba ultrazvoka v predporodnem obdobju ni varna, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebine portala sofinancira ministrstvo za kulturo.