Svinjina se ni podražila za pet do šest evrov
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
»Rejci smo od dviga cen dobili 50 centov, v trgovinah pa se je cena dvignila za pet do šest evrov.«
OCENA
Afriška prašičja kuga po mnenju raziskovalca s kmetijskega inštituta Bena Moljka povzroča pomanjkanje svinjine na Kitajskem in rast cen. Foto: Unsplash
»Rejci smo od dviga cen dobili 50 centov, v trgovinah pa se je cena dvignila za pet do šest evrov,« je na državnozborskem odboru za kmetijstvo prejšnji teden dejal predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga. Komentiral je podražitev svinjine v zadnjem letu.
Po podatkih evropske komisije se je odkupna cena za prašiče na evropskem trgu med lanskim in letošnjim februarjem povečala za dobro tretjino (z 1,36 evra/kg na 1,85 evra/kg). To velja za prašiče iz zgornjih dveh kakovostnih razredov, v katera se uvrščajo živali z več kot 55-odstotnim deležem mesa.
Odkupne cene mesa se pri slovenskih mesarjih gibljejo podobno kot evropske. Od februarja lani do sredine februarja letos je cena, ki jo za meso zgornjih dveh kakovostnih razredov iztržijo rejci, po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja zrasla za skoraj tretjino. Sredi februarja je bila 2,07 evra za kilogram, kar je 50 centov več kot pred enim letom.
Raziskovalec na kmetijskem inštitutu Ben Moljk pravi, da je dvig cene posledica pomanjkanja svinjine na svetovnem trgu in velikega povpraševanja iz Kitajske. Tam zaradi afriške prašičje kuge primanjkuje domače svinjine, cena svinjskega mesa pa je po podatkih kitajskega statističnega urada v zadnjem letu zrasla za 116 odstotkov.
Maloprodajne cene višje tudi za več kot dva evra
Pri nas so trgovci po podatkih statističnega urada od konca januarja lani do konca januarja letos maloprodajne cene sveže svinjine v povprečju dvignili za slabih 24 odstotkov. Podatkov o absolutnem znesku podražitve statistični urad ne zbira.
Predsednik zveze prašičerejcev Alojz Varga je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je trditev o dvigu cene za pet do šest evrov temeljila na lastni izkušnji nakupa svinjskega vratu. Posredoval nam je račun, ki kaže, da je za ta kos mesa v trgovini Spar decembra lani plačal 9,79 evra za kilogram, kakršna je glede na aktualni Sparov katalog tudi trenutna cena.
Iz Sparovega kataloga iz februarja lani je razvidno, da so v nekaj manj kot enem letu kilogram svinjskega vratu podražili za 2,1 evra oziroma za 27 odstotkov. »V letu 2019 smo v Sparu Slovenija zabeležili podražitev svinjine za približno 30 odstotkov,« so potrdili.
Cene svinjine je zvišal tudi Mercator. Stegno, ki je, kot so pojasnili v službi za odnose z javnostmi, najbolj prodajan kos svinjine, so v zadnjem letu podražili za 2,8 evra, na 10,59 evra za kilogram. To je 36-odstotna rast cene, podatek pa velja za meso slovenskega izvora.
Iz Hoferja – tretjega največjega trgovca – so sporočili le, da podatkov ne morejo pridobiti.
Višje marže
Dvig maloprodajnih cen za dva evra ali več za kilogram pa je bistveno višji od 50 centov, kolikor so iztržili kmetje. Del te razlike izvira iz dejstva, da je meso, ki konča na trgovskih policah, le del tako imenovane klavne mase – celega prašiča, ki ga odkupijo klavnice.
»Cena prašiča je približno dva evra za kilogram, a to vključuje tudi odpadni material, ki ni vreden nič,« je poudaril Izidor Krivec iz interesnega združenja mesne industrije.
Prašiči v zgornjih dveh kakovostnih razredih vsebujejo več kot 55 odstotkov mesa. Nemogoče je natančno določiti, kolikšen del živali je uporaben. Nekateri kosi, na primer rebra, se namreč prodajajo s kostjo, medtem ko je pri drugih kosih, kot je stegno, kost odpadek. Če upoštevamo, da je uporabno zgolj meso, ki predstavlja 55 odstotkov mase prašiča, bi dvig odkupne cene za 50 centov na kilogram meso v povprečju podražil za 90 centov.
Preostanek razlike med dvigom maloprodajne in odkupne cene se po besedah raziskovalca na kmetijskem inštitutu Bena Moljka skriva v maržah predelovalne industrije in trgovcev, več pa zasluži tudi država, ki na višjo ceno obračuna več DDV. »V to ceno so deležniki v verigi pristavili svoj piskrček,« je zapisal.
Višja odkupna cena se tako po verigi navzgor do končnega potrošnika še zvišuje. Kolikšen del te podražitve ostane posameznim podjetjem v verigi, je poslovna skrivnost, pravi Moljk in dodaja, da podrobnosti nočejo razkriti niti predelovalna industrija niti trgovci. »Prvi zaradi bojazni pred izključitvijo iz prodajne mreže, drugi pa zaradi skrivanja po moji oceni (pre)visokih marž pri osnovnih dobrinah.«
Predelovalna industrija v minusu
Moljk kljub pomanjkanju podatkov o višini marž predvideva, da predelovalna industrija zaradi podražitve svinjine najverjetneje ni povečala dobička. Odkupna cena prašičev se namreč spreminja iz tedna v teden, medtem ko dobavno ceno za trgovske verige določajo pogodbe za daljše obdobje, tako da se te prilagajajo počasneje. Predelovalci zato v zadnjem letu višjih stroškov niso mogli takoj pokriti z višjimi prihodki.
Podatki statističnega urada kažejo, da je lani rast maloprodajnih cen za mesec do dva zaostajala za rastjo odkupnih cen. Moljk meni, da izgube zaradi tega časovnega zamika niso nosili trgovci, temveč predelovalci, ki jim pogodbe s trgovskimi verigami otežujejo dvig cen. »Po moji oceni je slovenska živilskopredelovalna industrija v vmesnem času pridelala debel minus,« je zapisal.
S to oceno se strinja tudi Izidor Krivec iz združenja mesne industrije. »Marže so nedvomno padle, zaslužek mesne industrije je bil lani slab.« Dodal je, da natančnih podatkov za lansko poslovno leto še ni.
Moljk je medtem prepričan, da so za večino razlik med rastjo maloprodajnih in odkupnih cen svinjine krivi trgovci. V nobeni od treh največjih trgovskih verig v Sloveniji – Mercatorju, Sparu in Hoferju – tega niso ne potrdili ne zanikali.
V Mercatorju so zatrdili, da so v zadnjem letu poskušali zvišanje maloprodajnih cen domačega svinjskega mesa omejiti, tudi na račun lastne marže. Iz Spara so sporočili, da na naše vprašanje, ali so v zadnjem letu dvignili maržo na svinjino slovenskega porekla, težko konkretno odgovorijo. V Hoferju pa so pojasnili, da višine marže zaradi zaupnosti ne morejo razkriti, toda prizadevajo si, da zvišanje nabavnih cen v čim manjši meri prenašajo na kupce.
Trditev, da se je maloprodajna cena svinjine dvignila za več kot 50 centov, kolikor so v zadnjem letu z dvigom odkupnih cen pridobili rejci, drži. To je po mnenju raziskovalca Moljka predvsem posledica veriženja marž navzgor po dobavni verigi, pri čemer je vsaka podražitev na posamezni stopnji višja. »Vmesni deležniki, predvsem trgovske verige, so poravnali večji vhodni strošek surovine. Če pa se jim drugi stroški niso povečali, so na račun višje cene ustvarili (večji) dobiček.«
Kljub temu je trditev Alojza Varge, da so trgovci maloprodajne cene svinjine dvignili za pet do šest evrov, pretirana. Resda temelji na njegovi osebni izkušnji nakupa svinjskega vratu v Sparu, toda sodeč po katalogih te trgovske verige se je omenjeni kos mesa v zadnjem letu podražil za dobra dva evra. Ko smo Vargi predstavili te podatke, je dopustil možnost, da je lani meso kupil po akcijski in ne po redni ceni. Trditev po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za šlamparijo.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.
