Trajanje misije evropskega parlamenta ustrezalo mednarodnopravni praksi
Avtorica: Žana Ernožnik
TRDITEV
»Misija in ‘t Veldove v Sloveniji ne ustreza ustaljeni mednarodnopravni praksi preiskav preverjanja dejstev.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Delegacija za ugotavljanje dejstev na terenu pod vodstvom evroposlanke Sophie in 't Veld se je sredi oktobra v Sloveniji sestala s predstavniki nacionalnih organov, nevladnih organizacij, akademiki in novinarji ter preverjala spoštovanje vrednot EU. Foto: Daniel Novakovič/STA
»Misija in 't Veldove v Sloveniji ne ustreza ustaljeni mednarodnopravni praksi preiskav preverjanja dejstev,« so 16. oktobra na portalu Nova24tv.si naslovili prispevek o obisku evropskega parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe) v Sloveniji. Predstavniki odbora pod vodstvom evroposlanke Sophie in 't Veld so med 13. in 15. oktobrom preverjali stanje na področjih pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji.
Na spletnem portalu Nova24tv so v prispevku poročali, da na neustreznost misije opozarjajo »mednarodni pravniki«. Kateri, niso pojasnili. Po oceni neimenovanega strokovnjaka je bila misija glede na mednarodnopravno prakso preiskav preverjanja dejstev neustrezna, ker ji je manjkal »element dolgotrajnega preverjanja dejstev na terenu«.
Misija brez pravnih posledic
Tako imenovano dolgotrajno preverjanje dejstev na terenu v pravilih evropskega parlamenta za zunanje misije ni omenjeno. Leta 2000 je pravila sprejelo predsedstvo parlamenta, določajo pa, da misije na terenu trajajo do tri dni. Dodatna dva dneva lahko misija pridobi le izjemoma, če denimo potuje v oddaljene države ali zaradi slabih letalskih povezav s ciljno državo.
Na vprašanje, ali je bilo trajanje misije v Sloveniji v nasprotju z mednarodnopravno prakso preiskav preverjanja dejstev, je profesorica Janja Hojnik s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na mariborski pravni fakulteti odgovorila: »Nisem seznanjena s tem, katero mednarodno pravo naj bi urejalo te standarde.«
Opozorila je, da je imela delegacija evropskega parlamenta misijo v Sloveniji kot institucija EU in ne kot mednarodna organizacija, zato je pravna osnova za njeno delovanje pravilnik evropskega parlamenta, ne mednarodno pravo. Obisk Slovenije je bil po njeni oceni sicer bolj politični kot pravni, saj njegov namen ni bil začeti pravni postopek, ampak podati politično izjavo.
Raziskovalec centra za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede Matjaž Nahtigal je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da misije institucij EU delujejo na podlagi evropskega prava, denimo lizbonske pogodbe, poslovnika parlamenta ter drugih poslovniških določil in smernic. Ob tem je opozoril na podrobne smernice o izvajanju misij, o katerih smo pisali zgoraj.
»V vseh teh letih mi ni znano, da bi kdo te smernice problematiziral z vidika mednarodnega prava, prav tako ne, da bi kdo od članov misije predlagal daljše trajanje misije v Sloveniji.« Toda podaljševanje misije v Sloveniji se mu niti ne zdi smiselno, saj je znano, da se nekateri slovenski politiki niso bili pripravljeni srečati z evropskimi poslanci.
Slovenijo ustava zavezuje k spoštovanju in izvajanju evropskega pravnega reda, je opozoril Nahtigal. Odmik od tega po njegovi oceni škoduje vlogi Slovenije v EU ter ima lahko posledice za politični in gospodarski položaj države.
Raziskovalec centra za mednarodne odnose na FDV Bojko Bučar je za Razkrinkavanje.si ocenil, da misija ni bila v nasprotju z mednarodnopravno prakso. »Posebnih posledic zaenkrat ni pričakovati, če zanemarimo pisno poročilo in slabo podobo Slovenije. Učinkov v Sloveniji ne bo, vsaj dokler bomo imeli sedanjo suverenistično vlado.«
Sophie in 't Veld je dejala, da delegacija vlado poziva, naj zagotovi nemoteno delovanje Slovenske tiskovne agencije, ki ji že od začetka letošnjega leta ne nakaže denarja. Da je vlada to dolžna storiti, je odločilo tudi vrhovno sodišče.
Izrazila je zaskrbljenost nad primeri nespoštovanja odločb sodišč ter zamud pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev in številnih državnih tožilcev.
Med drugim so še opozorili, da slovenska vlada ni odgovorila na številna pisna vprašanja, ki so ji jih poslali aprila. Skupina odbora Libe za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic, v okviru katerega deluje tudi delegacija za ugotavljanje dejstev, mora sicer predsednikom odborov evropskega parlamenta v mesecu dni po koncu misije posredovati poročilo o svojih ugotovitvah.
V uredništvu portala Nova24tv.si na vprašanja Razkrinkavanja.si niso odgovorili.
SKLEP
Na portalu Nova24tv.si so 16. oktobra v naslovu prispevka poročali, da pravni strokovnjaki opozarjajo na neustreznost misije za preverjanje dejstev v Sloveniji glede na mednarodnopravno prakso pri preverjanju dejstev na terenu.
Misija po oceni – v prispevku neimenovanega – strokovnjaka za mednarodno pravo ni bila skladna z mednarodnopravno prakso, ker naj bi ji manjkal »ključni element dolgotrajnega preverjanja dejstev in preiskave na terenu«.
Pravila evropskega parlamenta o zunanjih misijah določajo, da lahko misije na terenu trajajo do tri dni, skupaj s časom potovanja predstavnikov misije, v izjemnih primerih pa pet.
Profesorica s katedre za mednarodno pravo na mariborski pravni fakulteti Janja Hojnik je dejala, da ne pozna mednarodnega prava, ki bi urejalo misije za ugotavljanje dejstev.
Opozorila je, da je delegacija evropskega parlamenta misijo v Sloveniji organizirala kot institucija EU, zato so pravna osnova za njeno delovanje pravila evropskega parlamenta in ne mednarodno pravo.
Raziskovalec centra za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede Matjaž Nahtigal je pojasnil, da smernic za trajanje takšnih misij z vidika mednarodnega prava doslej ni še nihče problematiziral, prav tako mu ni znano, da bi kateri od članov misije predlagal daljše trajanje. To pri nas po njegovi oceni ne bi bilo smiselno, saj se nekateri predstavniki Slovenije niso hoteli sestati z delegacijo.
Trditev, da misija za ugotavljanje dejstev v Sloveniji ni ustrezala mednarodnopravni praksi preiskav preverjanja dejstev, je neutemeljena.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.