Trgovska veriga z Magnificovim oglasom ni kršila ustave
Avtor: Matej Simič
TRDITEV
Spar Slovenija ni niti prvi niti zadnji, ki s takšnim oglasom krši ustavo.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Raziskava ZRC SAZU je pokazala, da zakonodajo potencialno krši do 31 odstotkov javnih napisov na eni izmed osrednjih ljubljanskih ulic. Foto: Matej Simič
»Hir aj kam, hir aj go,« je verz v eni od pesmi slovenskega glasbenika Roberta Pešuta – Magnifica, ki ga je v televizijskih oglasih in na oglasnih panojih uporabila trgovska veriga Spar. Predsednik vlade Janez Janša je 18. maja na twitterju zapisal, da »Spar Slovenija ni niti prvi niti edini, ki s takšnim oglasom krši ustavo Republike Slovenije«.
Dr. Ciril Ribičič s katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da po njegovem Spar z oglasom ni kršil ustave: »Ne vidim prav nobene protiustavnosti ali drugačne spornosti učinkovite reklame Spara.« Pravzaprav takšna kritika trgovini le koristi, »prvič zaradi Magnificove popularnosti in drugič zaradi neargumentiranosti kritike«.
Po ustavi je uradni jezik v državi slovenščina, drugi odstavek 12. člena zakona o varstvu potrošnikov pa določa, da morajo biti oglaševalska sporočila v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv. Enako določa 23. člen zakona o javni rabi slovenščine, ki v drugem odstavku dopušča tudi uporabo tujih jezikov.
Tržnemu inšpektoratu smo z novinarskimi vprašanji poslali še opis oglasa in fotografijo oglasnega panoja. Sporočili so, da za zdaj niso ugotovili kršitev predpisov, ki so v njihovi pristojnosti, saj gre za uporabo avtorskih del glasbenika, ki tudi sam nastopa v reklamnem oglasu. »Avtorska dela se ne glede na določila zakonov, ki urejajo rabo slovenskega jezika, lahko objavijo v takšni obliki, kot so zapisana, saj gre za individualno stvaritev s področja umetnosti.«
Standardi za rabo slovenskega jezika vztrajno padajo
Predstojnik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič meni, da je inšpektorat, pristojen za nadzor nad javno rabo slovenskega jezika, v minulih letih vztrajno spuščal standarde glede uporabe jezika v oglaševanju in pri poimenovanjih, ki vplivajo na jezikovno krajino, s čimer se ne strinja.
Pojasnil je, da je izvedba oglasa z jezikovnega gledišča sporna, tudi »če bi inšpektorat odločil, da je s plakatom vse v redu«. Oglas bi bil po Ahačičevem mnenju učinkovit in nesporen, če bi denimo vseboval še pojasnilo: »Zapisano po izgovoru, v angleščini: Here I come, here I go. Slovensko: Že prihajam, že grem (ali kaj podobnega). Citat iz Magnificove pesmi.« Tako bi bil oglas razumljiv tudi govorcu angleščine, ki pesmi ne pozna, saj je besedilo zapisano v slovenskem načinu zapisovanja angleških glasov, je še dodal.
Sicer pa je analiza pokazala, da zakonodajo potencialno krši do 31 odstotkov javnih napisov. V raziskavi znanstvenoraziskovalnega centra slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so leta 2017 ugotavljali, da je na eni izmed osrednjih ulic v Ljubljani do 31 odstotkov javnih napisov potencialno v nasprotju s predpisi o rabi slovenskega jezika. Menili so, da to kaže na potrebo po večji vlogi regulatorja.
Pri podjetju Spar Slovenija so očitke o kršenju ustave ali zakonov zavrnili. Pojasnili so, da so s plakati želeli postaviti v ospredje kreativnost ter prek Magnificovih uspešnic »kupce nagovoriti skozi prizmo optimizma in duhovitosti«.
Iz kabineta predsednika vlade so nam sporočili, da premierovega tvita ne komentirajo.
Po mnenju nekdanjega ustavnega pravnika Cirila Ribičiča oglas ni protiustaven, kršitve predpisov ni ugotovil niti tržni inšpektorat. Pojasnili so, da gre v tem primeru za uporabo umetniškega dela, ki ga lahko oglaševalec uporabi v izvirni obliki.
Trditev Janeza Janše, da je Spar Slovenija z oglasom »Hir aj kam, hir aj go« kršil ustavo, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
