Zakonitost predčasne razrešitve direktorja Sursa dvomljiva
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
Vsi predstojniki vladnih uradov, med katere spada tudi statistični urad, so lahko razrešeni v obdobju 12 mesecev od nastopa mandata vlade po zakonu o javnih uslužbencih, ki ga ni sprejela ta vlada. Nehajte si izmišljati zgodbe, kjer jih ni, RTV Slovenija.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Vodstvo Sursa mora biti strokovno in neodvisno, poudarjajo vsi trije strokovnjaki za javno upravo, s katerimi smo govorili. Foto: Tamino Petelinšek/STA
»Nehajte si izmišljati zgodbe, kjer jih ni,« je Miro Haček, profesor politologije na fakulteti za družbene vede, komentiral članek na MMC RTV Slovenija o prvi predčasni razrešitvi generalnega direktorja statističnega urada do zdaj.
Haček se je v komentarju osredotočil na navedbo v članku, da vlada generalnega direktorja statističnega urada (Surs) lahko razreši le, če je z napakami pri organizaciji povzročil večje motnje v delu urada, kar po njegovem mnenju ne drži. »Vsi predstojniki vladnih uradov, med katere spada tudi statistični urad, so lahko razrešeni v obdobju 12 mesecev od nastopa mandata vlade.«
Dva zakona
Haček se je skliceval na določbe zakona o javnih uslužbencih, ki v 83. členu določa pogoje za razrešitev predstojnikov vladnih služb, tudi Sursa. Vlada lahko predstojnika brez utemeljitve razreši v enem letu od nastopa mandata nove vlade. Poleg tega lahko vlada, ne glede na čas v njenem mandatu, novega predstojnika razreši tudi v enem letu od imenovanja.
Avtor članka na MMC RTV Slovenija se je, nasprotno, skliceval na določbe zakona o državni statistiki, po katerem ima vlada manj svobode pri razreševanju generalnega direktorja Sursa. Po tem zakonu lahko vlada generalnega direktorja statističnega urada razreši le, če je »zaradi neustreznih organizacijskih rešitev prišlo do večje motnje v delu urada«.
Haček: Zakon o javnih uslužbencih omogoča politično kadrovanje
Vendar Haček meni, da te določbe zakona o državni statistiki niso več relevantne. Zakon je bil namreč sprejet leta 1995 in nazadnje popravljen leta 2001, ko je veljal še prejšnji sistem javnih uslužbencev.
Leta 2002 je državni zbor sprejel nov zakon o javnih uslužbencih, ki je vladi omogočil, da predstojnike vladnih služb razreši v prvih treh mesecih po začetku svojega mandata, zakonska novela iz leta 2005 pa je to obdobje razširila na eno leto. Haček zato meni, da razrešitev generalnega direktorja Sursa ureja zakon o javnih uslužbencih, ki je novejši.
Poleg tega je poudaril, da je bil dosedanji generalni direktor Sursa Bojan Nastav imenovan po določbah zakona o javnih uslužbencih in ne po zakonu o državni statistiki.
Kljub temu da meni, da je bila razrešitev Nastava zakonita, je bil Haček jasen, da se s takšno zakonsko ureditvijo ne strinja. »Žal sem eden redkih, ki že od leta 2005 opozarjamo, da rešitev ni dobra, ker omogoča (tudi) politična imenovanja oseb, ki so blizu tej ali oni stranki in sploh niso nujno strokovnjaki,« je zapisal.
Na tak način kadrujejo tako leve kot desne vlade, je opozoril Haček. »Vsaka opozicija je izjemno kritična do teh razrešitev in imenovanj, a ko pride na oblast, žal na to pozabi in tudi sama pridno uporablja ta nesrečni 83. člen.« Generalnega direktorja Sursa po tem členu sicer do zdaj ni razrešila nobena vlada, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na statističnem uradu.
“Žal sem eden redkih, ki že od leta 2005 opozarjamo, da rešitev ni dobra, ker omogoča (tudi) politična imenovanja oseb, ki so blizu tej ali oni stranki in sploh niso nujno strokovnjaki.”
Možnosti političnega vpliva po zakonu o javnih uslužbencih tudi niso omejene zgolj na prvo leto mandata vsakokratne nove vlade, je poudaril Haček. Z imenovanjem novega generalnega direktorja bo namreč začelo teči novo enoletno obdobje, v katerem ga lahko vlada nekrivdno razreši, če z njegovim delom ne bo zadovoljna.
Pirnat: Ključna je neodvisnost Sursa
S Hačkovim mnenjem o pravilni pravni podlagi za razrešitev pa se ne strinja profesor upravnega prava Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. Kljub temu da je zakon o javnih uslužbencih novejši, razrešitev generalnega direktorja Sursa po njegovem mnenju ne more potekati po določbah tega zakona.
Zakon o državni statistiki je specialni zakon, ki ureja tudi položaj generalnega direktorja Sursa, zakon o javnih uslužbencih pa je splošni zakon in ureja položaje vseh predstojnikov vladnih služb, je pojasnil za Razkrinkavanje.si.
»V pravu velja načelo, da kasnejši, splošnejši zakon ne razveljavi prejšnjega specialnega,« je dejal. Zato meni, da je razrešitev generalnega direktorja Sursa mogoča le iz krivdnih razlogov, po zakonu o državni statistiki.
Pirnat je poudaril, da so omejena pooblastila vlade pri razrešitvi generalnega direktorja Sursa nujna za zagotavljanje neodvisnosti tega organa. Zakon o državni statistiki določa, da je državna statistika »strokovno neodvisna dejavnost izvajanja programa statističnih raziskovanj«, Surs pa je strokovno samostojen, kar ne velja za vse vladne službe. Če upoštevamo ta »temeljni namen« zakona, pravi Pirnat, je njegov 10. člen, ki ureja postopek razrešitve direktorja, »bolj razumljiv«.
Surs namreč zagotavlja podatke in analize, ki vplivajo na uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in načrtovanje gospodarske politike, je poudaril Pirnat. »Veliko obveznosti in pravic je odvisnih od statističnih podatkov, zato Surs ne sme biti pod vplivom izvršilne veje oblasti.«
Četudi je bil dosedanji generalni direktor imenovan po določbah zakona o javnih uslužbencih in ne po zakonu o državni statistiki, to po Pirnatovem mnenju ne vpliva na postopek razrešitve. Oba zakona namreč določata, da direktorja imenuje vlada, vendar je postopek imenovanja v zakonu o javnih uslužbencih opredeljen bolj podrobno.
“Veliko obveznosti in pravic je odvisnih od statističnih podatkov, zato Surs ne sme biti pod vplivom izvršilne veje oblasti.”
Zato Pirnat meni, da je vlada pri imenovanju lahko uporabila določila zakona o javnih uslužbencih, ki postopek imenovanja določa bolj podrobno, ni pa v nasprotju z določbo zakona o državni statistiki, da generalnega direktorja imenuje vlada. Zato imenovanje na podlagi zakona o javnih uslužbencih po njegovem mnenju ne vpliva na postopek razrešitve po zakonu o državni statistiki. »Vsebinski problem je zagotavljanje relativno neodvisnega delovanja tega organa,« je še poudaril.
Virant: Razrešitev zakonita, a neprimerna
Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant, ki je med drugim sodeloval pri popravkih zakona o javnih uslužbencih, meni, da je bila razrešitev generalnega direktorja Sursa zakonita. Podobno kot Haček je poudaril, da je bil zakon o javnih uslužbencih sprejet pozneje kot zakon o državni statistiki. Po Virantovem mnenju je bil namen novejšega zakona, da enotno uredi položaj vseh predstojnikov vladnih služb, zato se določbe tega zakona po njegovem prepričanju nanašajo tudi na direktorja Sursa.
Vendar hkrati priznava, da je Pirnatovo stališče, ki temelji na zakonsko določeni neodvisnosti Sursa, prav tako utemeljeno. »Jaz bi verjetno razsodil, da je razrešitev zakonita, ne bi pa me zelo presenetilo, če bi sodišče odločilo drugače.«
Čeprav je bila razrešitev po njegovi oceni zakonita, se mu nekrivdna razrešitev ne zdi primerna. »Pričakoval bi, da bo razrešitev obrazložena. Gre za specifično institucijo, ki mora biti pri svojem delu samostojna.«
“Jaz bi verjetno razsodil, da je razrešitev zakonita, ne bi pa me zelo presenetilo, če bi sodišče odločilo drugače.”
Virant tudi meni, da bi bilo status Sursa, ki trenutno odgovarja neposredno vladi, smiselno spremeniti tako, da bi postal bolj samostojen.
Podobno meni Miro Haček s fakultete za družbene vede. »Morda bi lahko debato tokrat zapeljali v strokovne in ne politične vode ter jo uporabili za definiranje tistih najvišjih (strokovnih) javnih uslužbencev, katerih imenovanje ne bi smelo biti politično.«
Miro Haček je na twitterju zapisal, da lahko vlada v enem letu od imenovanja razreši vse predstojnike vladnih služb, med njimi tudi generalnega direktorja Sursa, ker ji to omogoča zakon o javnih uslužbencih. Meni, da določila tega zakona, ki je novejši, prevladajo nad določbami starejšega zakona o državni statistiki. Pri tem je sicer poudaril, da se z razreševanjem predstojnikov vladnih služb po zakonu o javnih uslužbencih ne strinja, saj ta omogoča politično kadrovanje na strokovne položaje.
S Hačkovim pogledom na pravno podlago za razrešitev generalnega direktorja Sursa se ne strinja Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. Opozoril je, da je zakon o državni statistiki specialni zakon, zato v primeru Sursa prevlada nad določbami splošnejšega zakona o javnih uslužbencih. Poudaril je še, da je državnemu statističnemu uradu zakonsko zagotovljena strokovna neodvisnost, kar je treba upoštevati tudi pri postopku razrešitve. Vlada lahko generalnega direktorja Sursa po njegovem mnenju razreši le iz krivdnih razlogov, kot to določa zakon o državni statistiki.
Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant pa meni, da je bila razrešitev Bojana Nastava zakonita, vendar ga zaradi zakonsko opredeljene neodvisnosti Sursa ne bi presenetilo, če bi sodišče, kot zadnji arbiter, odločilo drugače. Poudaril je še, da se mu nekrivdna razrešitev generalnega direktorja prav zaradi zagotavljanja strokovne neodvisnosti Sursa ne zdi primerna.
Trije strokovnjaki za javno upravo imajo različna mnenja o zakonitosti predčasne razrešitve direktorja Sursa. Trditev Mira Hačka, da vlada lahko v enem letu od nastopa mandata razreši vse predstojnike vladnih služb, tudi Sursa, zato označujemo za sivo cono.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
