Ustavno sodišče že 2004. presodilo, da obvezno cepljenje ne posega v ustavo
Avtorica: Meta Gantar
TRDITVI
»Obveznega cepljenja v Sloveniji NI in ga v povezavi z 18. in 35. členom USTAVE RS tudi NE more in NE sme biti!!!«
»Poleg tega bi moral zdravnik, oz. kdor izvaja cepljenje, vsaj 2 dni pred cepljenjem podati staršem oz. skrbnikom pisno dokumentacijo, povezano s posameznim cepivom!!«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Od januarja letos se v Sloveniji izvaja redno, a neobvezno cepljenje otrok proti noricam. Bolezen pri večini poteka blago, pri dveh odstotkih obolelih pa se lahko zaplete. Foto: DPA/STA
Uporabnik facebooka je 6. aprila trdil, da v Sloveniji ni obveznega cepljenja in ga glede na 18. in 35. člen ustave tudi ne bi smelo biti. Menil je še, da bi moral zdravnik dva dneva pred cepljenjem otrokovemu staršu ali skrbniku posredovati dokumentacijo o cepivu, ki ga bo uporabil. Objavo je do zaključka redakcije delilo 490 uporabnikov facebooka.
Objavi je dodal fotografije pisne izjave, ki jo je sestavil sam in naj bi se uporabljala kot potrdilo za odklonitev obveznega cepljenja. Starše in skrbnike, ki svojih otrok ne želijo cepiti, je pozval, naj izjavo pošljejo v podpis zdravnikom, zdravstvenim inšpektorjem, odvetnikom zdravstvenih domov ali na ministrstvo za zdravje.
Kot je navedel, bi zaposleni na pristojnih organih s podpisom prevzeli odškodninsko, kazensko in materialno odgovornost za morebitne negativne posledice obveznega cepljenja, če izjave ne bi podpisali, pa bi se štelo, da obveznega cepljenja ne zahtevajo. Objavil je tudi QR kodo, ki vodi do njegovega računa na Paypalu, da mu uporabniki facebooka po lastni presoji nakažejo »napitnino«, če presodijo, da je izjava o odklonitvi cepljenja kakovostna.
Po zakonu o nalezljivih boleznih je cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim obvezno, med drugim proti tetanusu, otroški paralizi in hepatitisu B. Zakon določa še, da lahko minister, pristojen za zdravstvo, v ustreznih epidemioloških razmerah odredi obvezno cepljenje tudi proti drugim boleznim, kot so steklina, rumena mrzlica in tuberkuloza.
Ana Samobor, asistentka na katedri za ustavno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da »slovenska ureditev obveznega cepljenja ne posega prekomerno v ustavno zavarovane pravice in ne predstavlja kršitve teh pravic«. Zagotavljanje zdravstvenega varstva pred širjenjem nalezljivih bolezni je obveza države, določena z 51. členom ustave.
Meni, da je uresničevanje te pravice najbolj učinkovito z zagotavljanjem kolektivne imunosti prebivalstva, saj skupne koristi cepljenja presegajo tveganje za posameznika. Država s tem sorazmerno posega v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, določenih v 35. členu ustave, ter v omejitev načelne prepovedi prisilnega zdravljenja.
Trditev, da izvajanje obveznega cepljenja krši 18. člen ustave, je označila za neutemeljeno. Omenjeni člen sicer prepoveduje mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje in kaznovanje ter izvajanje medicinskih ali drugih znanstvenih poskusov brez svobodne privolitve posameznika.
Kot je pojasnila Samoborjeva, bi argument o prekomernem posegu v to ustavno pravico zdržal le, če bi zdravnik posameznika grobo fizično prisilil k cepljenju. Opozorila je, naj »strokovne ocene koristi in tveganja cepljenja presoja epidemiološka stroka«.
Tudi konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah določa, da morajo države otrokom zagotoviti posebno skrb in varstvo, vključno z zdravstvenim varstvom. »Obvezno cepljenje je ukrep, ki nedvomno sledi temu cilju,« je še opozorila Ana Samobor.
Ustavno sodišče je februarja 2004 presodilo, da je zakon o nalezljivih boleznih v delu, ki zadeva obvezno cepljenje, skladen z ustavo in da država z določitvijo obveznega cepljenja izpolnjuje legitimen cilj preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni. Prav tako je s tem izpolnjena dolžnost, da vsem, posebej otrokom, »zagotovi potrebne preventivne in kurativne zdravstvene ukrepe, ki zagotavljajo najvišjo možno stopnjo zdravja«, so opozorili v obrazložitvi sodbe.
Na ministrstvu za zdravje so se v odzivu na vprašanja Razkrinkavanja.si sklicevali še na sodbo evropskega sodišča za človekove pravice, ki je aprila 2021 razsodilo, da obvezno cepljenje ne krši pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, določene v evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic.
Po zakonu o nalezljivih boleznih lahko zdravnik, otrokov starš ali skrbnik, če ugotovi, da bi cepljenje trajno poslabšalo zdravstveno stanje otroka, na ministrstvo za zdravje poda predlog za opustitev cepljenja, ki ga utemelji z ustrezno zdravstveno dokumentacijo.
Na ministrstvu so v zadnjih petih letih prejeli 1503 predloge za opustitev cepljenja, pri čemer so jih zdravniki podali 34, ministrstvo pa jih je odobrilo deset in posledično opustilo toliko cepljenj. Po njihovem pojasnilu je želela večina predlagateljev opustiti vsa obvezna cepljenja. Le 6,5 odstotka prejetih predlogov je bilo popolnih, drugi pa niso vsebovali dokumentacije, ki bi potrdila smiselnost opustitve cepljenja.
Presoja predloga za opustitev cepljenja je dolgotrajna, nekateri starši pa vlogo za istega otroka podajo večkrat, so še poudarili na ministrstvu. Za izmikanje obveznemu cepljenju ali njegovo onemogočanje je po zakonu o nalezljivih boleznih sicer predvidena globa od 400 do 4000 evrov.
Zdravnikova pojasnilna dolžnost
Uporabnik facebooka je menil, da bi morali zdravniki staršem ali skrbnikom otroka, ki bo cepljen, dva dni pred tem posredovati dokumentacijo o cepivu, ki ga bodo uporabili.
Po zakonu o pacientovih pravicah mora zdravnik zaradi ustrezne obveščenosti pacienta pred izvedbo medicinskega posega, denimo cepljenja, opraviti pojasnilno dolžnost. To pomeni, da mora osebi, ki bo cepljena, ali njenim skrbnikom na njim razumljiv način predstaviti cilj, uspešnost, koristi, tveganja in morebitne neželene učinke posega ter posledice njegove opustitve.
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da zdravnik pri opravljanju pojasnilne dolžnosti pred cepljenjem ni omejen z dvodnevnim rokom, ključno je, da jo opravi pred izvedbo.
Zdravnik ni odškodninsko ali kazensko odgovoren za neželene zdravstvene posledice cepljenja, izjema je, če so posledice rezultat zdravnikovega nestrokovnega ravnanja. Opozorili so, da zdravnik ni dolžan podpisati nikakršne izjave o prevzemu odgovornosti, zato »zavrnitev podpisa ni razlog za opustitev obveznega cepljenja«.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da zdravnik, ki ima dobro cepilno prakso in zanjo prevzame odgovornost, preveri vnose v pacientovi cepilni knjižici in ali je cepljenje zanj varno, izvede cepljenje v skladu z državnimi priporočili in navodili proizvajalcev ter ustrezno obravnava morebitne neželene učinke.
Kadar želijo vpogled v navodila za uporabo in sestavo cepiva starši, jim zdravnik to omogoči, starše in skrbnike otrok pa o obveznem cepljenju obvesti že na prvem sistematskem pregledu pred otrokovim vstopom v šolo. Zdravnik, ki izpolni vse naštete naloge, ni odgovoren za morebitne neželene učinke po cepljenju, so pojasnili.
Po zakonu o nalezljivih boleznih lahko posameznik na ministrstvo za zdravje vloži vlogo za odškodnino zaradi domnevnih posledic cepljenja, če dokaže, da ima zaradi njih resno in trajno zmanjšane življenjske funkcije. Višina odškodnine je od 10 tisoč do 60 tisoč evrov.
Uporabnika facebooka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Prosili smo za odgovore do petka, 25. aprila, in rok za odgovor na njegovo željo podaljšali do 28. aprila. Nepovezano s prispevkom je v odgovoru zahteval, da uredništvo od državnega zbora pridobi dokumente, ki dokazujejo, da je testiranje poslancev protiustaven poseg v človeško telo, in mu jih posreduje.
Nato je zahteval še, da mu posredujemo odgovore sogovornikov, na katere smo se obrnili ob pripravi prispevka. Ker tega nismo želeli storiti, je sklenil, da ne bo odgovoril, češ da sogovornikov sploh nimamo, da nimamo verodostojnih listin, saj lahko državni uslužbenci v njih lažejo, nam pa ne zaupa. Pojasnil je, da bo svoj odziv – če prispevek objavimo brez njega – objavil v posebnem videu. Če bi ga v prispevku žalili, je zagrozil s civilno kazensko tožbo zaradi razžalitve ali obrekovanja. Obtožil nas je tudi povezav s stranko SDS.
SKLEP
Uporabnik facebooka je 6. aprila trdil, da obveznega cepljenja v Sloveniji ni in ga po 18. in 35. členu ustave tudi ne bi smelo biti.
Po zakonu o nalezljivih boleznih je obvezno cepljenje proti devetim boleznim. Ana Samobor s katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti je pojasnila, da mora država po 51. členu ustave zagotavljati zdravstveno varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni, kar najbolj učinkovito stori z zagotavljanjem kolektivne imunosti prebivalstva.
Kot je opozorila, tako ne posega prekomerno v varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic, določenih v 35. členu ustave, zdravnik bi 18. člen ustave, ki med drugim prepoveduje mučenje, kršil le, če bi pacienta k cepljenju prisilil s fizično grobostjo.
Sicer pa je ustavno sodišče že leta 2004 razsodilo, da je zakon o nalezljivih boleznih v delih, ki določajo obvezno cepljenje, skladen z ustavo. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je leta 2021 presodilo, da obvezno cepljenje ne krši pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, določene v evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic.
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da lahko zdravniki ali otrokovi starši oziroma skrbniki po zakonu o nalezljivih boleznih podajo predlog za opustitev obveznega cepljenja, če presodijo, da bi to trajno poslabšalo otrokovo zdravstveno stanje, in lahko to dokažejo z zdravstveno dokumentacijo.
Trditev, da obveznega cepljenja v Sloveniji ni in ga ne bi smelo biti, ne drži.
Uporabnik facebooka je trdil še, da bi moral zdravnik, ki izvaja cepljenje, otrokovim staršem ali skrbnikom vsaj dva dneva pred posegom oziroma cepljenjem posredovati dokumentacijo o uporabljenem cepivu.
Zdravnik mora pacientu na razumljiv način pojasniti namen cepljenja in njegove morebitne neželene učinke ter posledice opustitve. To mora storiti pred cepljenjem, pri tem pa nima dvodnevnega roka, so potrdili na ministrstvu.
Na NIJZ so pojasnili, da mora zdravnik staršem, če izrazijo željo, omogočiti vpogled v navodila za uporabo in sestavo cepiva. Zdravnik v okviru dobre cepilne prakse preveri vnose v pacientovi cepilni knjižici, presodi, ali je cepljenje zanj varno, izvede cepljenje v skladu z državnimi priporočili ali navodili proizvajalcev ter ustrezno obravnava neželene učinke.
Trditev ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.