V prevarantskem oglasu zlorabili ime bodoče predsednice
Avtorica: Petra Jerič
TRDITEV
»Nataša Pirc Musar je vsakemu Slovencu obljubila priložnost za zaslužek.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Lažni oglasi, ki zlorabljajo ime in podobo bodoče predsednice Nataše Pirc Musar, so se začeli pojavljati takoj po predsedniških volitvah, po izbrisu enih pa kmalu vzniknejo novi zavajajoči oglasi, je sporočila njena predstavnica za odnose z javnostmi. Foto: Bor Slana/STA
»Nataša Pirc Musar je vsakemu Slovencu obljubila priložnost za zaslužek,« je v naslovu prispevka na spletnem mestu Alemao.online 28. novembra trdil neznani avtor. Prispevek je poročal o vzpostavitvi domnevne državne investicijske platforme v sodelovanju z MOL Slovenija.
Začetni vložek uporabnikov, ki bi se vključili v platformo, k čemur naj bi v prispevku nagovarjala bodoča predsednica republike, je bil 250 evrov, potem pa bi vsak mesec prejemali najmanj 2500 evrov pasivnih prihodkov. Še več, za njihov vložek naj bi jamčila država, česar v prispevku niso podrobneje pojasnili.
K naložbi naj bi nagovarjal tudi predsednik vlade Robert Golob, ki naj bi prek platforme že vlagal, kar naj bi mu že po dveh tednih spremenilo življenje.
Prispevek je bil objavljen na naslovu domene Alemao.online, spletišče pa je poskušalo posnemati videz spletnega portala MMC.
Domeno Alemao.online je 9. novembra letos pri ameriškem podjetju za anonimno registracijo domen Domains By Proxy registrirala neznana oseba, kažejo dostopni podatki orodja Domain Tools. Registrator domen na svojem spletnem mestu trdi, da strankam z anonimno registracijo zagotavlja zaščito osebnih podatkov.
Povezavo do prispevka na domeni Alemao.online je 20. novembra na facebooku delil uporabnik z uporabniškim imenom Brenda Bre. Njegov oziroma njen profil, ki se sicer predstavlja za oglaševalsko agencijo, je bil ustvarjen 9. septembra. K objavi, ki si jo je po podatkih facebooka v enem dnevu ogledalo več kot 10.000 uporabnikov, je pripel oziroma pripela fotografijo Nataše Pirc Musar.
Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-Cert so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je prispevek na spletnem mestu Alemao.online po njihovi oceni »goljufiva shema v kategoriji investicijskih prevar«. Gre namreč za enako problematiko kot pri investicijski prevari s kriptovalutami, v kateri sta bila zlorabljena ime in podoba igralke Katarine Čas, o čemer smo pisali julija letos.
Kot so strokovnjaki za kibernetsko varnost pojasnili na spletnem mestu nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu, so obljube o hitrih zaslužkih brez vlagateljevega dela izmišljene, vlagatelji pa izplačila nikoli ne prejmejo. V takšnih oglasih goljufi največkrat posnemajo videz legitimnih medijskih portalov ter zlorabljajo ime in podobo znanih oseb.
V podjetju MOL Slovenija, ki se ukvarja s prodajo naftnih derivatov, so za Razkrinkavanje.si potrdili, da z državo ne sodelujejo v nobeni investicijski platformi. Da gre za prevaro, so svoje sledilce na facebooku obvestili 14. novembra in 1. decembra. Oglas so prijavili tudi notranjemu oddelku za kibernetsko varnost.
Darinka Pavlič Kamien, predstavnica Nataše Pirc Musar za odnose z javnostmi, je za Razkrinkavanje.si povedala, da so se podobni oglasi začeli pojavljati takoj po volitvah. Zaradi kraje identitete, zavajanja in avtorskih fotografij so jih prijavili centru za pomoč uporabnikom facebooka z zahtevo, da jih odstranijo. Meta, tehnološko podjetje, ki ima v lasti facebook, je oglase zaradi velikega števila prijav po nekaj dneh umaknila. Žal pa ustvarjalci hitro ustvarijo nove podobne oglase, v katerih zlorabljajo ime bodoče predsednice, in zgodba se ponovi, so dodali.
Iz stranke Gibanje Svoboda so sporočili, da z oglasom, v katerem predsednik vlade nagovarja ljudi k vplačilu denarja v investicijsko platformo, niso bili seznanjeni, a so ga po prejemu novinarskih vprašanj Razkrinkavanja.si prijavili facebookovemu centru za pomoč uporabnikom: »Gre za nedopustno zlorabo imena in fotografije Roberta Goloba.«
Tudi na RTV Slovenija niso bili seznanjeni z lažnim spletnim mestom, ki posnema videz portala MMC, so pa komentirali, da je lažnih kopij novičarskih portalov vse več. V preteklosti so se ob podobnem primeru že obrnili na SI-Cert, tam so jim pojasnili, da ne vedo, kako preprečiti postavitev takšnih spletnih mest.
Na enako vprašanje Razkrinkavanja.si na SI-Certu še niso odgovorili. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Nataša Pirc Musar je vsakemu Slovencu obljubila priložnost za zaslužek, je v naslovu prispevka na spletnem mestu Alemao.online trdil neznani avtor. Prispevek je »poročal« o vzpostavitvi domnevne državne investicijske platforme v sodelovanju z naftno družbo MOL Slovenija, prek katere naj bi Slovenci po začetnem vložku 250 evrov brez tveganj na mesec prejeli najmanj 2500 evrov.
Poleg bodoče predsednice republike naj bi investicijo priporočal tudi predsednik vlade Robert Golob.
»Prispevek« je bil objavljen na naslovu domene Alemao.online, ki jo je po javno dostopnih podatkih 9. novembra pri ameriškem podjetju Domains By Proxy registrirala neznana oseba.
Po oceni nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert gre za spletno investicijsko prevaro, za katere sta značilna posnemanje videza spletnih portalov in zloraba imen znanih oseb.
Spletno mesto Alemao.online je posnemalo podobo portala MMC RTV Slovenija, kjer s posnemanjem njihovega spletnega portala niso bili seznanjeni. Na MOL Slovenija pa so potrdili, da z državo ne sodelujejo v nobeni investicijski platformi in da gre za prevaro.
Oglas so facebooku prijavili v ekipi Nataše Pirc Musar in stranki Gibanje Svoboda, saj je zlorabljal ime in podobo predsednika vlade in bodoče predsednice republike.
Prispevek na naslovu domene Alemao.online po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za lažno objavo, ker je bil ustvarjen z namenom zavajanja javnosti.
Lažna objava
Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.
Dopolnitev, 14. 12.:
S Si-Certa so po objavi prispevka sporočili, da zavedeni uporabniki lažnih spletnih mest zahtevo za odstranitev spletnega mesta lahko pošljejo ponudnikom gostovanja. Ti lahko spletno mesto odstranijo, zahtevo zavrnejo ali uporabnika napotijo na pristojne institucije v državah gostovanja.
Kadar spletna mesta delujejo kot novičarski portali, je tuje ponudnike gostovanja iz tuje države, denimo Brazilije, težko prepričati v umik spletnega mesta, saj sami ne morejo verodostojno presoditi, ali gre za prevaro ali krajo intelektualne lastnine.
Take težave se pojavljajo tudi, kadar so ponudniki iz držav EU, so pojasnili. V preteklosti se je namreč izkazalo, da slovenske pristojne službe nimajo zadostnih mehanizmov za predajo primera tuji partnerski instituciji.
