V Sloveniji ne merimo osipa iz srednjih šol glede na socialno-ekonomski status
Avtorica: Nika Gradišek
TRDITEV
»Verjetnost, da bo dijak iz družine z najvišjim socialno-ekonomskim statusom končal gimnazijo, je 76-odstotna. Verjetnost, da bo to uspelo dijaku iz družine z najnižjim socialno-ekonomskim statusom, je zgolj osemodstotna.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Delo
Slovenija je imela med državami EU po zadnjih podatkih Eurostata četrti najnižji delež mladih, ki šolanje opustijo, preden bi dosegli srednješolsko izobrazbo. Foto: ANSA/STA
Časopis Delo je 13. julija objavil prispevek o socialno-ekonomskem statusu slovenskih dijakov. V njem so zapisali: »Verjetnost, da bo dijak iz družine z najvišjim socialno-ekonomskim statusom končal gimnazijo, je 76-odstotna. Verjetnost, da bo to uspelo dijaku iz družine z najnižjim socialno-ekonomskim statusom, je zgolj osemodstotna.«
Pri tem so se sklicevali na podatke državnega izpitnega centra (Ric) iz raziskave o možnostih izobraževanja v Sloveniji glede na okoliščine učencev, ki je bila objavljena leta 2020. Na Ricu so za Razkrinkavanje.si potrdili, da je to najaktualnejša raziskava o tej tematiki, ki jo imajo.
V njej so med drugim preučevali verjetnost, da bo dijak zaključil določeno raven srednješolskega izobraževanja, glede na njegov socialno-ekonomski status. Pri tem so uporabili socialno-ekonomski indeks (SEI), ki je sestavljen iz bruto prihodka dijakove družine, vrednosti nepremičnin v lasti njegovih staršev, njihove najvišje dosežene izobrazbe in najvišjega socialno-ekonomskega statusa poklica v družini.
SEI so nato primerjali z verjetnostjo, da dijak zaključi posamezno raven srednješolskega izobraževanja z maturo ali zaključnim izpitom.
Ugotovili so, da je SEI močno povezan z izbiro srednješolske ravni, in sicer tako, da se dijaki z višjim socialno-ekonomskim statusom pogosteje vpisujejo na splošno gimnazijo in zato tudi pogosteje zaključijo ta program.
Tako je denimo verjetnost, da se bo otrok iz desetine najvišjih SEI vpisal na splošno gimnazijo in jo uspešno zaključil z maturo, 76-odstotna, verjetnost, da se bo nanjo vpisal in jo uspešno zaključil otrok iz najnižjega decila SEI, pa 8-odstotna.
Deleži, navedeni v prispevku časopisa Delo, se ujemajo z rezultati navedene raziskave, toda avtorica pri tem ni pojasnila, da je razlika med deležema dijakov z najvišjim in najnižjim socialno-ekonomskim statusom, ki končajo splošno gimnazijo, primarno posledica različnega vpisa na srednješolske programe, in ne večjega števila dijakov, ki izbranega programa potem ne bi uspešno končali.
Da razlika v SEI ne pojasnjuje razlik v dosežkih dijakov znotraj šole, temveč razlike med posameznimi srednjimi šolami, so v raziskavi leta 2017 opozorili na Ricu. Darko Zupanc z Rica, sicer soavtor obeh raziskav, je za Razkrinkavanje pojasnil, da so slovenske šole znane po nizkem osipu dijakov in so kar pravične, glavni problem na področju neenakosti pa je pri prehodu v srednje šole. V gimnazije se namreč večinoma vpisujejo otroci z višjim SEI, v srednje strokovne šole z opazno nižjim, v poklicne šole pa praviloma tisti z zelo nizkim SEI.
Na Ricu so v raziskavi o razlikah pri doseženih ravneh izobraževanja še opozorili, da ta ni zajela učencev, ki niso prišli do zaključka srednje šole in niso opravljali splošne ali poklicne mature oziroma zaključnega izpita. V njihovi analizi je zato 13 odstotkov učencev v kategoriji »ne vemo«. »To so učenci, za katere v resnici ne vemo, kaj se je zgodilo z njimi po zaključku osnovne šole, vemo pa, da jih na naslednji stopnji izobraževalnega sistema nismo zaznali v pričakovanih časovnih intervalih.«
Na novinarsko vprašanje Razkrinkavanja.si so na Ricu potrdili, da še vedno drži, da učencev, ki niso prišli do zaključnega izpita ali mature, nimajo v svojih evidencah.
Na statističnem uradu (Surs) so povedali, da ne hranijo ali objavljajo podatkov o socialno-ekonomskem statusu dijakov, ki ne uspejo zaključiti srednješolskega izobraževanja.
Tudi na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje teh podatkov nimajo, so pa v odgovoru za Razkrinkavanje.si poudarili, da je v Sloveniji malo takšnih, ki ne zaključijo srednješolskega izobraževanja.
Po meritvah Eurostata v Sloveniji je delež mladih, ki izobraževanje opustijo, ne da bi dosegli srednješolsko izobrazbo, med najnižjimi v EU. Leta 2022 je bilo v Sloveniji takih 4,1 odstotka mladih, evropsko povprečje pa je bilo 9,6 odstotka.
Delo smo prosili za odziv. Avtorica prispevka je v odgovoru zapisala, da je izbrani citat dobesedni prepis iz predstavitve, ki jo je za ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pripravil Ric in jo je prejela od soavtorja raziskave Darka Zupanca.
Darko Zupanc je na našo novinarsko prošnjo posredoval sliko predstavitve v programu powerpoint, ki jo je poslal tudi novinarki in ki vsebuje omenjeni citat. Ob tem je zapisal, da se mu zdi poved v prispevku ustrezna, a da razume, da bi objava statistike v Delovem prispevku brez dodatne razlage avtorjev raziskave lahko povzročila dilemo pri interpretaciji.
Ocenil je, da bi bila možnost napačne interpretacije manjša ali celo ničelna, če bi pri Delu ohranili naslov grafa, ki se je na predstavitvi glasil »Porazdelitev dijakov v srednješolskih programih v Sloveniji po decilih socialno-ekonomskega indikatorja«, v časopisu pa »Verjetnost, da dijaki dosežejo določeno raven šolanja«.
SKLEP
Časopis Delo je poročal, da je verjetnost, da bo dijak iz družine z najvišjim socialno-ekonomskim statusom končal gimnazijo, 76-odstotna, medtem ko je verjetnost, da bo to uspelo dijaku iz družine z najnižjim socialno-ekonomskim statusom, osemodstotna.
Pri tem so se sklicevali na podatke republiškega izpitnega centra iz raziskave o vplivu socialno-ekonomskega statusa učencev na izobraževanje, objavljene leta 2020, ki kažejo, da je verjetnost, da se bo dijak iz družine z najvišjim socialno-ekonomskim statusom vpisal v gimnazijo in jo končal, 76-odstotna, da bo isto storil dijak iz družine z najnižjim statusom, pa osemodstotna. Razlika sicer nastane predvsem zaradi vpisa na različne srednješolske programe, in ne zaradi osipa med potekom izobraževanja.
Trditev o verjetnosti, da dijak z določenim socialno-ekonomskim statusom konča gimnazijo, drži.
Drži
Objava, ki drži. Trditev je podprta s podatki iz zanesljivih virov, v ustreznem kontekstu in ni predstavljena zavajajoče.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).