V Sloveniji ni oboroženih 45.000 gospodinjstev
Avtorica: Eva Gračanin
TRDITEV
»V Sloveniji je oboroženih 45.000 gospodinjstev, ki razpolagajo s 156.000 kosi orožja. Ob tem je treba omeniti, da število orožja skokovito narašča in se ljudje oborožujejo že desetletje in da iz tega naslova ni bilo doslej nobenih resnih težav.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je leta 2022 zaradi zagotavljanja osebne varnosti orožni list pridobilo več kot 5300 ljudi. Foto: Tamino Petelinšek/STA
»V Sloveniji je oboroženih 45.000 gospodinjstev, ki razpolagajo s 156.000 kosi orožja. Ob tem je treba omeniti, da število orožja skokovito narašča in se ljudje oborožujejo že desetletje in da iz tega naslova ni bilo doslej nobenih resnih težav.« To je 21. maja tvitnil Tomaž Štih z uporabniškim imenom Libertarec, nekdanji programski tajnik Državljanske liste.
Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da statistične podatke o zakonitem posedovanju orožja vodijo po posameznikih in pravnih osebah, ne pa po gospodinjstvih. Po podatkih ministrstva je lani 44.771 fizičnih oseb razpolagalo s 155.853 kosi orožja. To je za skoraj četrtino kosov orožja več kot pred desetimi leti.
Za lovsko, športno in varnostno orožje je po zakonu o orožju treba pridobiti orožni list. Za prvi dve vrsti orožja dokument velja dvajset let, za varnostno orožje pa deset, a ga lahko pridobi le tisti, ki dokaže, da je njegova osebna varnost tako ogrožena, da bi za zagotovitev varnosti potreboval varnostno orožje. Lani je bilo med nekaj manj kot 29 tisoč imetniki orožnega lista skoraj 70 odstotkov lovcev, iz varnostnih razlogov pa ga je pridobilo 18,7 odstotka imetnikov oziroma 5334 oseb.
Preostalih 16.186 posameznikov, ki so imeli v lasti orožje, je v tem obdobju po podatkih ministrstva pridobilo dovoljenje za posest, priglasitveni list oziroma dovoljenje za zbiranje orožja. Dovoljenje za posest dovoljuje posest in uporabo orožja v lovišču ali na strelišču in se izda s trajno veljavnostjo. Priglasitveni list pa posamezniku dovoljuje posest kosa orožja, med katerim so zračno strelno orožje in razpršilci, ne pa tudi njegovo nošenje.
Na policiji so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da ne vodijo podatkov o prekrških ali kaznivih dejanjih, ki bi jih storili imetniki ene izmed prej naštetih listin. Ocen o neprijavljenem orožju nimajo, sodeč po podatkih o zasegih nelegalnega orožja v primerjavi z registriranim orožjem pa ugotavljajo, da ne gre za velike količine. Od leta 2018 do 3. maja letos so zasegli 3641 kosov različnih vrst orožja. »Glede na razpoložljive statistične podatke in poznavanje problematike ocenjujemo, da se trg ne širi oziroma da problematika na področju orožne zakonodaje ostaja v dosedanjih okvirih.«
Tomaž Štih je v odzivu pojasnil, da se je pri sklicevanju na gospodinjstva pravzaprav navezoval na podatke o posameznikih, saj je upošteval, da ima lahko doma orožje tudi enočlansko gospodinjstvo.
Del trditve, da število orožja skokovito narašča, pa je temeljil na podatkih o številu športnih strelcev, ki imajo skoraj dvakrat toliko kosov orožja kot leta 2014, in sicer približno 15.500. Število kosov orožja med lovci se je, čeprav je danes teh manj, po Štihovi oceni povečalo »za približno 6000 kosov, kar je malo manj kot 10 odstotkov«.
Po podatkih statističnega urada (Surs) je bil leta 2021 delež enočlanskih gospodinjstev v Sloveniji 34-odstoten, povprečno gospodinjstvo pa je imelo 2,4 člana. Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da ima pravico do posesti in uporabe orožja le oseba, ki ji je bila v ta namen izdana orožna listina. Orožje, razen v enočlanskih gospodinjstvih, torej ni v lasti vseh članov gospodinjstva.
Športni strelci so imeli leta 2014 po podatkih ministrstva za notranje zadeve v lasti nekaj manj kot 8000 kosov orožja, lani pa nekaj več kot 15.500, kar je 95-odstotno povišanje.
Na strelski zvezi so pojasnili, da je število registriranih strelcev stabilno, »tam okrog 2000 športnikov na leto«. Na vprašanje, zakaj se je število njihovega orožja tako povišalo, niso konkretno odgovorili, so pa ocenili, da je k povečanju prispeval majhen delež strelcev, aktivnih v tekmovalnem programu zveze.
Število lovcev po podatkih lovske zveze ostaja na primerljivi ravni, saj se je v 20 letih zmanjšalo za manj kot odstotek, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na lovski zvezi.
SKLEP
Tomaž Štih je tvitnil, da je v Sloveniji s 156.000 kosi orožja oboroženih 45.000 gospodinjstev, pri čemer število orožja skokovito narašča, a zaradi tega doslej ni bilo resnih težav.
Notranje ministrstvo vodi podatke o orožju po posameznikih, ne po gospodinjstvih. Lani je imelo orožje po njihovih podatkih 44.771 ljudi, od tega jih je 28.585, to je nekaj manj kot 64 odstotkov, imelo orožni list, preostali pa druge vrste orožnih listin. Ministrstvo izda orožni list posamezniku, zato ne velja za celotno gospodinjstvo.
Štih je v odzivu sicer pojasnil, da je trditev posplošil na gospodinjstva, ker so nekatera enočlanska. Po podatkih Sursa je bilo leta 2021 enočlanskih gospodinjstev 34 odstotkov, povprečno gospodinjstvo pa je imelo 2,4 člana.
Število imetnikov orožnega lista se je v desetih letih res povečalo, toda lani je bilo med njimi skoraj 70 odstotkov lovcev, iz varnostnih razlogov pa je orožje pridobilo 18,7 odstotka imetnikov oziroma 5334 ljudi. Trditev, da je v Sloveniji »oboroženih 45.000 gospodinjstev«, ne drži.
V objavi je Štih še trdil, da ima 45 tisoč gospodinjstev v lasti 155.853 kosov orožja, da število orožja skokovito narašča in da se ljudje oborožujejo že desetletje. Toda navedeno količino orožja imajo v lasti posamezne fizične osebe. V zadnjih desetih letih se je število vsega orožja, ki ga imajo v lasti imetniki orožnih listin, ne glede na namen, povečalo za četrtino.
Štih je v objavi uporabil točne podatke o aktualnem številu kosov orožja v lasti posameznikov, ki se je od leta 2012 povečalo za skoraj 25 odstotkov, vendar pri tem ni upošteval namena pridobitve orožja, kar pripelje do napačnih zaključkov. Ta del trditve je po metodologiji Razkrinkavanja.si manipulacija.
Del trditve, da zaradi oboroževanja posameznikov doslej ni bilo resnih težav, je neutemeljen. Policija nima podatkov o prekrških ali kaznivih dejanjih, ki jih je storil imetnik orožnega lista ali katere od drugih listin, ki dovoljujejo posest, zbiranje ali druge pravice, povezane z lastništvom orožja.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.