V zadnjih 15 letih nismo zgradili nobenega novega doma za starejše
Avtor: Matej Simič
TRDITEV
Vsi smo lahko srečni, da 90 odstotkov domov za ostarele – in v Sloveniji jih imamo čez sto, sto dva – ni imelo nobene okužbe. Petnajst let nismo zgradili nobenega novega doma.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Pogovor s predsednikom vlade, Televizija Slovenija, 31. minuta
V Sloveniji delujeta 102 domova starejših občanov, 59 je javnih in 43 koncesijskih. Foto: Daniel Novakovič/STA
Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru na Televiziji Slovenija dejal, da imamo v Sloveniji 102 doma starejših občanov, vnosu okužbe pa se jih je med epidemijo izognilo 90 odstotkov. Ob tem je dodal, da že 15 let nismo zgradili nobenega novega doma.
Približno 18.800 slovenskih starostnikov biva v 102 domovih, med katerimi je 59 javnih in 43 koncesijskih, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 18. maja pa so na vprašanje Oštra odgovorili, da »v skoraj 90 odstotkih domov okužb ni bilo«.
Natančnejši podatki ministrstva o številu okuženih starostnikov od začetka epidemije do 28. maja, ko je premier nastopil na televiziji, kažejo, da so bili oskrbovanci okuženi v enajstih domovih za starejše. To pomeni, da do tega dne v 89,2 odstotka domov niso imeli nobenega primera okužbe varovanca s koronavirusom. Stanje je bilo enako ob koncu epidemije, 31. maja.
Na ministrstvu vodijo tudi evidenco o številu okuženih in ozdravljenih zaposlenih v domovih za starostnike. V nekaterih od teh se oskrbovanci sicer niso okužili, a se je okužilo osebje. Skupno število domov, v katerih so imeli primer okužbe starostnika ali zaposlenega, je bilo v času epidemije petnajst. To pomeni, da se je okužbam v celoti izognilo 85,3 odstotka domov.
POSODOBITEV 1. 7. 2020:
Pridobili smo časovnico, iz katere je razvidno, kdaj sta se okužila prvi stanovalec in prvi zaposleni ter kako se je novi koronavirus širil v enajstih domovih.
Podatki nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), prikazani spodaj, in podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki so nam jih posredovali 9. junija, kažejo, da v 89,2 odstotka domovih med epidemijo niso imeli nobenega okuženega varovanca.
Od 24. aprila, ko so v DSO zaznali zadnji primer okužbe, do 30. junija okužba z novim koronavirusom ni bila vnesena v noben drug dom, so za Razkrinkavanje.si potrdili na NIJZ.
Vsi starostniki, ki živijo v domovih starejših občanov, bivajo v ustanovah, ki so bile ustanovljene pred več kot petnajstimi leti. Zadnja domova sta bila ustanovljena v letih 2004 in 2005, in sicer v Ljubljani, na Fužinah, in na Teznem na Štajerskem, so še pojasnili na ministrstvu. Odtlej so domovom le dodajali nove enote ali oddelke.
POSODOBITEV 1. 7. 2020:
Po podatkih ministrstva smo v zadnjih 15 letih iz javnih sredstev financirali dvanajst novih enot oziroma prenov domov starostnikov, to pa pomeni, da se je število mest v domovih povečalo za 285 – kljub temu da država ni zgradila nobenega novega doma.
Niti skupnost socialnih zavodov niti ministrstvo pa nimata podatkov o tem, kako se je spreminjalo število postelj v zasebnih domovih s koncesijo
Domovi v Metliki, Slovenskih Konjicah in Kočevju števila postelj kljub gradnji novih enot niso povečali. Prenove so se lotili zaradi prenapolnjenosti objektov ali njihove dotrajanosti, so pojasnili direktorji omenjenih zavodov.
S K L E P
Trditev predsednika vlade, da v Sloveniji 15 let nismo zgradili novega doma starejših, drži, kot tudi navedba, da imamo v državi 102 doma starejših občanov in da so vsi starejši od 15 let. Kot kažejo podatki ministrstva, od leta 2005 ni bil ustanovljen noben nov dom.
Predsednik vlade je še dejal, da se je 90 odstotkov domov izognilo okužbam. Podatki ministrstva kažejo, da so okužbe pri starostnikih potrdili v enajstih domovih, kar pomeni, da v 89,2 odstotka domov med epidemijo niso imeli varovanca, okuženega s koronavirusom. Če bi upoštevali še okužene zaposlene, pa bi se delež znižal na 85,3 odstotka, zato za ta del trditve ugotavljamo, da v glavnem drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
