V zdravstvu marca ni bilo na čakanju 70 odstotkov delavcev
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
V domove za starejše občane se je klicalo na pomoč prostovoljce, 70 odstotkov zdravstvenih delavcev je bilo pa doma na čakanju.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je na podlagi vladne odredbe, ki je občutno okrnila izvajanje zdravstvenih storitev, ocenil, da je bilo med epidemijo 70 odstotkov zdravstvenih delavcev brez dela. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Nekaj preprosto ne gre skupaj,« je poslanec LMŠ Jani Möderndorfer na seji odbora za zdravstvo 1. junija komentiral pomanjkanje osebja v domovih za starejše občane med epidemijo covida-19. V domovih so pomagali prostovoljci, medtem ko je bilo 70 odstotkov zdravstvenih delavcev doma na čakanju, je zatrdil.
Po Möderndorferjevem prepričanju bi moralo ministrstvo za zdravje zdravstvene delavce, ki so bili na čakanju, prerazporediti v domove za starejše, kjer je osebja primanjkovalo. »Namesto tega so na pomoč klicali prostovoljce, ki niso imeli izkušenj in znanja,« je dejal za Razkrinkavanje.si.
Podatki ministrstva za zdravje o številu delavcev, ki so bili napoteni na čakanje, njegove teze o 70 odstotkih zdravstvenih delavcev na čakanju ne podpirajo. Po teh podatkih je marca, ko je vlada razglasila epidemijo, na delo čakalo manj kot 10 odstotkov zaposlenih.
Največ, 9,1 odstotka delavcev je na delo čakalo v zdravstvenih domovih. V lekarnah je bil ta delež 7,7 odstotka, v bolnišnicah pa 2,6 odstotka. Podatkov za april in maj še nimajo, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na ministrstvu.
Zdravstvenih delavcev, ki so jih delodajalci napotili na delo v domove za starejše občane, je bilo marca precej manj, kot jih je čakalo na delo doma. Na ministrstvu so pojasnili, da so aprila zbirali podatke o napotitvah zaposlenih v javnih zavodih k drugim delodajalcem. Med 12. marcem in 14. aprilom so zaposleni v zdravstvenih zavodih opravili 11.650 delovnih ur pri drugih delodajalcih v javni mreži, od tega so v domovih za starejše opravili 4912 delovnih ur.
Na ministrstvu so še pojasnili, da je bilo – ob upoštevanju 184 delovnih ur na mesec – k drugim delodajalcem napotenih, zaokroženo, 63 delavcev. Po prav takem izračunu je torej 4912 ur v javnih domovih za starejše občane opravilo 27 zdravstvenih delavcev. Po podatkih ministrstva za javno upravo o številu zaposlenih v javnem sektorju na podlagi opravljenih ur 27 delavcev v zdravstvu pomeni nekaj manj kot 0,07 odstotka vseh delavcev v javni zdravstveni mreži.
Kot so še poudarili na ministrstvu za zdravje, so delo v zdravstvu organizirali tako, da so imeli ves čas na voljo »določeno število zaposlenih, ki so bili 'zdravi' in so lahko nemudoma nadomestili morebitne okužene na najbolj izpostavljenih deloviščih«.
Aprila polovico manj obiskov in posegov
Vlada je 13. marca zaradi obvladovanja širjenja covida-19 z odredbo omejila izvajanje zdravstvenih storitev. S tem je prekinila izvajanje preventivnih pregledov, razen tistih, katerih opustitev bi bila škodljiva za zdravje pacienta. Enako je veljalo za vse operativne posege in specialistične preglede, razen za bolnike z napotnico 'nujno' ali 'zelo hitro', ter zobozdravstvene storitve, razen nujnih.
Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je prepričan, da je bilo zaradi teh ukrepov na čakanju več zaposlenih v zdravstvu, kot kažejo uradni podatki za marec. Zaradi odpovedi izvajanja zdravstvenih storitev sta bili po njegovem mnenju brez dela več kot dve tretjini delavcev v zdravstvu, preostali pa so bili »bodisi po nepotrebnem v službi bodisi doma na čakanju«.
Vendar podatki zavoda za zdravstveno zavarovanje kažejo, da upad izvajanja zdravstvenih storitev ni bil tako strm, kot predvideva Möderndorfer. Aprila je bilo v celotnem zdravstvu polovico manj obiskov in posegov kot v istem obdobju lani. Največji upad je bil v zobozdravstvu, kjer so imeli za 93 odstotkov manj obiskov, v specialističnih ambulantah je bil obisk za 59 odstotkov manjši, operacij in posegov je bilo za 47 odstotkov manj, ambulante družinske medicine pa so opravile za 28 odstotkov manj obravnav.
Iz upada števila izvedenih storitev ni mogoče neposredno sklepati na število zdravstvenega osebja, saj so zdravniki med epidemijo izvajali številne storitve, na primer svetovanje na daljavo, ki niso zajete v evidencah zavoda za zdravstveno zavarovanje, so opozorili v sindikatu Fides.
V sindikatu nimajo podatkov o deležu zaposlenih, ki so bili napoteni na čakanje. Po njihovi oceni pa je na delo čakalo največ zobozdravnikov in tistih specialistov, ki izvajajo večinoma nenujne storitve, so pojasnili za Razkrinkavanje.si.
Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencinger je poudarila, da je osebje v zdravstvenih domovih namesto običajnega dela večinoma opravljalo naloge, povezane z obvladovanjem epidemije. Medicinske sestre so na primer delale v triaži na vhodih v zdravstvene domove in v ambulantah za bolnike s covidom-19, je pojasnila za Razkrinkavanje.si. Na čakanju so bili v večjem deležu zobozdravniki in nezdravstveno osebje, denimo psihologi, je dodala.
Podatkov o deležu zaposlenih, ki so jih vodstva javnih zdravstvenih ustanov napotila na čakanje na domu, v sindikatu nimajo. Vendar Mencingerjeva meni, da je bilo vsaj na primarni ravni zdravstva na čakanju manj kot 70 odstotkov delavcev.
Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je na odboru državnega zbora za zdravstvo dejal, da je bilo med epidemijo 70 odstotkov zaposlenih v zdravstvu napotenih na čakanje, medtem ko so v domovih za starejše občane pomagali prostovoljci, ki po njegovi oceni za to niso bili usposobljeni. Möderndorfer je pojasnil, da je delež zdravstvenih delavcev, ki v času epidemije niso imeli dela, ocenil na podlagi posledic vladne odredbe, ki je občutno omejila izvajanje nekaterih zdravstvenih storitev.
Njihovo število se je po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje za mesec april res znižalo za polovico glede na isti mesec lani, vendar, opozarjajo v dveh sindikatih, zmanjšanje števila obiskov in posegov ni neposredno povezano s številom zaposlenih na čakanju. Kot je opozorila Slavica Mencinger iz sindikata delavcev v zdravstveni negi, so vsaj zaposleni v zdravstvenih domovih opravljali druga dela, povezana z obvladovanjem epidemije.
Uradnih podatkov o deležu zdravstvenih delavcev, ki so bili napoteni na čakanje na delo, za april in maj še ni. Marca je bilo po podatkih ministrstva za zdravje v zdravstvenih domovih na čakanju 9,1 odstotka zaposlenih, v lekarnah 7,7, v bolnišnicah pa 2,6 odstotka.
Trditev Janija Möderndorferja, da je bilo med epidemijo na čakanju 70 odstotkov delavcev v zdravstvu, je po trenutno dostopnih podatkih neutemeljena. Podatki za marec namreč kažejo, da je doma na delo čakalo manj kot 10 odstotkov zaposlenih, zanesljivih podatkov za april in maj še ni, podatki o upadu števila izvedenih zdravstvenih storitev pa kažejo, da je bilo teh polovico manj.
Podatki o številu delavcev, ki so bili na čakanju aprila, bodo predvidoma na voljo konec junija. Če bodo ti podatki kazali, da je bil delež tistih na čakanju večji, bomo takrat preverili, zakaj niso bili napoteni v domove za starejše občane.
Posodobitev, 29. 7. 2020:
Na ministrstvu za javno upravo smo pridobili podatke o deležu delovnih ur, ki so jih zaposleni v zdravstvu aprila opravili s čakanjem na delo. V vseh javnih zdravstvenih zavodih je bilo po številu delovnih ur na čakanju 10,9 odstotka delavcev, kar je 59 odstotnih točk manj, kot je na seji odbora za zdravstvo 1. junija zatrdil poslanec LMŠ Jani Möderndorfer.
Tako kot marca je največji delež zaposlenih, in sicer nekaj manj kot 16 odstotkov, na delo čakal v zdravstvenih domovih. V bolnišnicah je bilo na čakanju 8,4, v lekarnah pa 2,4 odstotka zaposlenih. V drugih javnih zdravstvenih zavodih, med katerimi so denimo nacionalni inštitut za javno zdravje, zavod za transfuzijsko medicino in zavod za presaditve organov in tkiv, je na delo čakalo 5,9 odstotka delavcev.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
