Učinkov morebitnega nedeljskega zaprtja trgovin še ni mogoče oceniti
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
»To bi na letni ravni pomenilo približno 10-odstotni izpad prihodkov in do 12 tisoč dodatnih brezposelnih.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
V trgovinski zbornici, ki jo vodi Mariča Lah (na fotografiji), so upad števila zaposlenih in prihodka trgovcev v primeru nedeljskega zaprtja trgovin ocenili na podlagi »neformalnih posvetov z eksperti in člani zbornice«. Foto: Anže Malovrh/STA
Zaradi zaprtja trgovin ob nedeljah, ki ga predvideva predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini, bi delo izgubilo do 12 tisoč zaposlenih na leto, trgovci pa bi bili ob desetino prihodkov, je 7. junija v oddaji 24ur dejala predsednica trgovinske zbornice (TZS) Mariča Lah.
Tolikšno zmanjšanje števila zaposlenih na TZS predvidevajo ob predpostavki, da bi bil promet enak lanskemu, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na zbornici. Promet, ki ga trgovci ustvarijo z obratovanjem ob nedeljah, po njihovem prepričanju predstavlja »pomemben delež«, zato bi trgovci z nedeljskim zaprtjem trgovin izgubili do 10 odstotkov prihodkov.
Statističnih podatkov še niso zbrali, pravijo, medtem ko so »ukrepi za omejevanje širjenja okužb povzročili takšen prelom v podatkih, da ekonometrični modeli ta trenutek ne dajejo zanesljivih napovedi«. Oceno so pripravili na podlagi posvetov s člani zbornice in strokovnjaki. Katerimi, niso pojasnili.
Prav tako niso odgovorili, katere trgovine bi izgubile prihodek in zaposlene.
V trgovinski dejavnosti je po podatkih statističnega urada (Surs) sicer več kot dvesto trgovinskih podskupin, od tega je nekaj manj kot 58 tisoč delavcev zaposlenih v trgovini na drobno, kamor sodijo tudi živilske trgovine. Če bi trgovci zaradi nedeljskega zaprtja torej odpustili 12 tisoč zaposlenih, kot so ocenili na zbornici, bi to pomenilo, da bi delo izgubila skoraj petina delavcev.
Pri TZS so še navedli podatke Sursa, ki kažejo, da je bil aprila letos realni prihodek trgovine na drobno v primerjavi z aprilom lani manjši za skoraj četrtino, pa tudi najmanjši po letu 2006. Prav tako se je prodaja motornih vozil v primerjavi z lanskim aprilom zmanjšala za slabih 60 odstotkov. Manjše prihodke trgovcev so pripisali vladnim ukrepom za zajezitev epidemije, med katerimi sta bila tudi začasno zaprtje skoraj vseh neživilskih trgovin in zaprtje skoraj vseh trgovin ob nedeljah.
»Zavajajo,« je ocene zbornice o izgubi prihodka in števila zaposlenih v primeru zaprtja trgovin ob nedeljah komentiral generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič. Na podlagi njihovega poziva za zaprtje trgovin ob nedeljah je Levica maja letos vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini. Na zbornici (ne)delo ob nedeljah povezujejo s padcem prihodkov med epidemijo, posebno v avtomobilski industriji, kar je po Rožičevem zavajajoče, saj so bile razmere med epidemijo neprimerljive z morebitnim nedeljskim zaprtjem trgovin.
Rožič meni, da bi se prihodki živilskih trgovin v tem primeru porazdelili na druge dni med tednom. Pri tem se je skliceval na podatke članov sindikata, ki po njegovih trditvah kažejo, da so bili prihodki živilskih trgovin ob petkih in sobotah v drugi polovici aprila in maja za 20 odstotkov večji v primerjavi s prihodki v teh dneh januarja in februarja. Poleg tega v živilskih trgovinah po teh podatkih zaradi neustreznih delovnih razmer, zlasti nizkega plačila, primanjkuje sedem tisoč zaposlenih na leto. (Teh navedb sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti.)
Delodajalci so lani po podatkih zavoda za zaposlovanje razpisali 4186 prostih delovnih mest za prodajalce. Maja letos jih je bilo le 146.
Ekonomista: Število zaposlenih bi se zmanjšalo
»Morebitni izpad dohodka je vsekakor težko oceniti, zagotovo pa je ocena o 10-odstotnem znižanju prometa pretirana,« je za Razkrinkavanje.si zatrdil ekonomist dr. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete. Ocena po njegovem mnenju ne upošteva deleža kupcev, ki bi v primeru zaprtja trgovin ob nedeljah nakupovali druge dni v tednu. Dejavnost ob nedeljah trgovcem prinaša približno desetino vseh prihodkov, prerazporeditev nakupov na druge dni pa lahko prihodke trgovcev nadomesti za približno tretjino, je pojasnil. Dodal je, da pravih raziskav, ki bi to potrdile, v Sloveniji ni.
Še bolj pretirana je po njegovem mnenju napoved o 12 tisoč brezposelnih: »Trgovci oceno o dodatnih brezposelnih omenjajo bolj kot obliko pritiska pri političnih pogajanjih s sindikati.« Kovač sicer meni, da je dodatno omejevanje aktivnih poslovnih dni v trgovini v obdobju znižanja gospodarske rasti »sprto z ekonomsko in poslovno logiko«.
Po mnenju ekonomista dr. Anžeta Burgerja s fakultete za družbene vede se bo število zaposlenih v trgovskem sektorju v primeru zaprtja trgovin ob nedeljah »vsekakor znižalo«, in sicer za dva do šest odstotkov. To oceno je utemeljil z več tujimi študijami, ki kažejo zmanjšanje števila zaposlenih v primeru zaprtja trgovin ob nedeljah, denimo nemško raziskavo iz leta 2017, v kateri so ugotovili, da se je s sprostitvijo obratovalnega časa ob nedeljah zaposlenost povečala za štiri odstotke.
»Seveda tega ne moremo posplošiti na celotno trgovinsko dejavnost,« je pojasnil Burger. Del trgovcev ob nedeljah že zdaj ne obratuje, pri nekaterih se bo delež kupcev zgolj prerazporedil na druge dni, del pa jih bo izgubil le prihodke ali le zaposlene. Poleg tega bi se v trgovinah, kjer izpada prihodkov zaradi prerazporeditve nakupov na druge dneve ne bo, lahko povečala produktivnost in s tem sčasoma tudi plače. Po Burgerjevem mnenju je prav tako mogoče, da se bo »povpraševanje ob nedeljah prelilo v druge sektorje«, denimo v turizem in gostinstvo.
V trgovskih družbah Mercator, Spar in Hofer na naša vprašanja o oceni izgube števila zaposlenih in prihodka v primeru zaprtja trgovin ob nedeljah niso konkretno odgovorili.
Pri Hoferju so zapisali, da bi tak ukrep zmanjšal promet trgovin, »skrajšani obratovalni časi pa bi posledično vplivali tudi na zaposlitveno strukturo«. Pri Sparu zaradi »nepredvidljivih razmer« težko ocenijo, kolikšen bi bil upad prihodkov in kako bi to vplivalo na presežek zaposlenih. Učinki prerazporeditve obiska na druge dni bi se pokazali sčasoma, jih pa ne morejo primerjati z obiskom trgovin med epidemijo. Pri Mercatorju so zapisali, da po njihovem mnenju »predlog novele zakona o trgovini ni celovit«.
Predsednica TZS Mariča Lah je ob predlogu zakona o nedeljskem zaprtju trgovin zatrdila, da bi ta sprememba povzročila približno 10-odstotni izpad prihodkov in do 12 tisoč brezposelnih na leto, kar so v zbornici ocenili na podlagi neformalnih mnenj strokovnjakov in svojih članov.
Po ocenah ekonomistov Anžeta Burgerja in Bogomirja Kovača bi odprava nedeljskega dela zmanjšala število zaposlenih v trgovini in vplivala na prihodke trgovcev, česar pa po njunem mnenju ni mogoče natančno predvideti, zato bodo učinki ukrepa odvisni predvsem od prerazporeditve kupcev na druge dni v tednu. Burger je ocenil, da bi se število zaposlenih v nekaterih trgovinah ob odpravi nedeljskega dela zmanjšalo za dva do šest odstotkov, kar je utemeljil z ugotovitvami iz več tujih študij.
Trditev Mariče Lah, da bi zaprtje trgovin ob nedeljah pomenilo približno 10-odstotni izpad prihodkov in do 12 tisoč brezposelnih na leto, je neutemeljena.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
