Bolnik ima pravico do premestitve v bolnišnico, če ga je smiselno zdraviti
Avtorja: Matej Simič, Meta Gantar
TRDITEV
Med starostniki, ki se jim življenje počasi izteka, premeščanje v bolnišnico zgolj zaradi okužbe z novim koronavirusom ni smiselno.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Okužene stanovalce domov za starejše bodo po koncu epidemije premeščali v bolnišnice zato, da lahko v domovih organizirajo izolacijo drugih stanovalcev. Foto: Unsplash
»Med starostniki, zlasti med oskrbovanci domov starejših občanov, živi veliko ljudi, ki se jim življenje počasi izteka. Tudi pri njih premeščanje v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno,« je 27. maja na twitterju objavila vlada.
Objava je sicer prepis izjave infektologinje Bojane Beović, vodje strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, na tiskovni konferenci 27. maja. Na uradnem vladnem profilu so povzeli ključne izjave vseh govornikov na takratni konferenci.
Na tiskovni konferenci je Beovićeva izjavo umestila v kontekst, da za bolezen covid-19 ni specifičnega zdravila ne v bolnišnici ne zunaj nje. Zdravljenje starostnikov v bolnišnici je po mnenju Beovićeve lahko tvegano tudi zaradi bolnišničnih okužb ali težkega prilagajanja novemu okolju, ki močno vpliva na psihično stanje bolnikov.
»Čeprav je to mnenje stroke, se tako mnenje pripiše vladajoči oblasti,« je politolog Bogomil Ferfila s katedre za analizo politik in javno upravo na fakulteti za družbene vede komentiral objavo na twitterju. Starostniki so najpomembnejša demografska in politična kategorija v Sloveniji, je ob tem poudaril, zato je po njegovem politično komuniciranje s starostniki ključno za preživetje določenih strank ali vlade.
Stalni zdravnik v domovih starejših velik strošek
Če so oskrbovanci domov starejših potrebovali paliativno oskrbo in so jim jo zaposleni zagotovili, je bilo to povsem etično, je za Razkrinkavanje.si dejal predsednik komisije za medicinsko etiko in nekdanji zdravstveni minister Božidar Voljč. »Če pa je bilo zdravljenje bolnika smiselno, a ga niso premestili, so bile kršene njegove pravice iz zdravstvenega zavarovanja,« je dodal.
Kot je še pojasnil, spada v osnovno pravico do zdravljenja v vseh demokratičnih družbah tudi pravica do paliativne oskrbe, ki pa jo po njegovem prepričanju pri nas zanemarjamo. Poleg tega je v Sloveniji, opozarja, na nizki ravni tudi kultura smrti, saj pozabljamo, da »je smrt v bolnišnici ena bolj samotnih smrti, ki si jih lahko zamislimo«.
Voljč pravi, da bi morala biti zdravniška oskrba v domovih starejših občanov boljša, kot je zdaj. Največja pomanjkljivost je odsotnost stalnega zdravnika, ki je za domove velik strošek.
Sicer pa je pojasnil, da vzdrževanje človekovega življenja z medicinskimi aparati z etičnega vidika pomeni mučenje tedaj, ko se mu življenje izteka in organi tako oslabijo, da zdravljenje ne more več ničesar izboljšati: »Takrat je treba človeka pustiti, da se naravne smrti poslovi od življenja.«
A pri tem bolnik, je opozoril Voljč, potrebuje vso paliativno oskrbo: to pomeni, da je čist in da mu zdravniki olajšajo dihanje ali bolečine. To je včasih mogoče doseči že s tem, da je ob njem svojec, ki ga drži za roko.
Mojco Mahkota, eno izmed slovenskih zastopnic pacientovih pravic, smo vprašali, ali se je v času epidemije zaradi očitkov o neustrezni zdravstveni ali domski obravnavi nanjo obrnil kak oskrbovanec doma starejših občanov ali njegov svojec. Pojasnila je, da se ni, in pri tem poudarila, da je treba vsak primer domnevne kršitve pacientovih pravic presojati posebej. Podatke, ali so prijave prejeli drugi zagovorniki pacientovih pravic, še pridobivamo.
POSODOBITEV, 19. 6. 2020:
»V maju se je name obrnila gospa, katere mama je bila naročena v bolnišnici, pa domski zdravnik, ki ni njen izbrani osebni zdravnik, ni dovolil, da bi varovanka odšla na kontrolo,« je povedala Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic na celjskem območju. Ponudila ji je pomoč pri urejanju zadeve, a se gospa zastopnici ni več oglasila.
Na ostale zastopnike pacientovih pravic iz vseh devetih zdravstvenih regij, se oskrbovanci ali njihovi sorodniki s pritožbami, s katerimi bi želeli opozoriti na neprimerno zdravstveno oskrbo, niso obračali. Kot so za Razkrinkavanje.si povedali zastopniki, so ob začetku epidemije svojci potožili glede prepovedi obiskov, a je osebje v domovih težavo hitro rešilo s srečanji prek video povezav.
Mahkota se sicer ne strinja, da se je Beovićeva navezovala na morebitne kršitve pravic pacientov, ampak meni, da je bila življenjska »in etično prav nič sporna«.
Po novem bodo okužene starostnike premeščali v bolnišnico
Združenje za dostojno starost Srebrna nit je o dogajanju v domovih starejših občanov med epidemijo sprva nameravalo obvestiti Dunjo Mijatović, komisarko Sveta Evrope za človekove pravice, saj jim na vladi in pristojnih ministrstvih niso odgovorili na sedem javnih pisem, povezanih z opozorili o domnevnem zapostavljanju starostnikov, ki so jih začeli pošiljati že 18. marca.
Toda ker se zdaj napovedujejo spremembe, po katerih bodo okužene v domovih za starostnike ob morebitnem drugem valu epidemije premestili v bolnišnico, pisma Mijatovićevi niso poslali, je za Razkrinkavanje.si pojasnila predsednica združenja Biserka Marolt Meden. Komisarko pa bodo o dogajanju obvestili, če »vlada ob drugem valu ne bo uredila kadrovskih normativov za oskrbo in zdravstveno nego, sprostila zaporniških režimov obiskov in če se ne bodo izvajale storitve, kot je fizioterapija, ki so bile med prvim valom prekinjene«.
Vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je 27. maja na tiskovni konferenci potrdila, da so okužene oskrbovance domov začeli premeščati v bolnišnice: »Ne zato, ker bolnišnico potrebujejo, ampak zato, da lahko v domovih organizirajo prostore za izolacijo.« Dodala je, da lahko nepotrebno premeščanje pri katerem izmed oskrbovancev povzroči stisko, ker bo zapustil dom.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je za Razkrinkavanje.si potrdil, da je po uradni dolžnosti začel postopek ugotavljanja morebitne diskriminacije nekaterih starostnikov, ki so covid-19 prebolevali v domu za starejše občane. Iz njegovega urada so nam posredovali še Lobnikovo izjavo, objavljeno na facebooku 26. maja, v kateri je opozoril, da so vprašanja pravice do enake obravnave zelo pomembna. Odgovore pristojnih v postopku ugotavljanja diskriminacije pri zagovorniku še čakajo.
Konziliji sprejemajo težke odločitve
Ministrstvo za zdravje je za domove pripravilo obrazec za mnenje konzilija o paliativni obravnavi in evidenčni list paliativnega svetovanja, ki so ju objavili tudi na spletnem mestu. Kot so pojasnili, so s tem želeli dobiti povzetke zdravstvenega stanja posameznih oskrbovancev in tako pomagati domskim zdravnikom, da bi se ob morebitnem nenadnem poslabšanju stanja oskrbovanca lažje odločali o zdravljenju.
V zdravstvu velja etično pravilo, da v procesu zdravljenja težke odločitve vedno sprejme konzilij, je pojasnil Voljč. »Ne moremo namreč dovoliti, da bi en sam zdravnik zaradi slabe volje s svojo odločitvijo škodoval pacientu ali oskrbovancu.« Če je strokovnjakov več, morajo svoje odločitve in stališča strokovno in etično utemeljiti, nato se pod skupno mnenje tudi podpišejo, je dodal.
»Ločevanje bolnikov na tiste, ki jih bomo zdravili, in tiste, ki jih ne bomo zdravili, je stalnica,« je dejal Voljč. Zdravniki denimo spremljajo stanje hospitaliziranih bolnikov, nato o tem razpravljajo na jutranjih oddelčnih sestankih.
Sprotnih ugotovitev zdravniki ne razkrivajo bolnikom, saj bi jih s tem samo vznemirjali, je povedal Voljč. Če bolnik potrebuje operacijo ali premestitev na drug oddelek, pa mu morajo zdravniki to pojasniti, »s tem se mora strinjati sam ali eden izmed svojcev«.
Država mora varovati pravico do življenja
»Države morajo skrbno, pošteno, neodvisno in hitro raziskati vse posege v pravico do življenja,« je poudaril Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic na fakulteti za državne in evropske študije. Državni organi, kot sta policija in vojska, ne smejo posegati v pravico do življenja, država pa mora take kršitve preprečiti, sicer pa jo k varovanju pravice do življenja zavezujeta ustava in evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
V vsakdanjem življenju država ne more vedno preprečiti poseganja v življenje, denimo v nočnem klubu ali na avtocesti, vendar svoj del obveznosti varovanja življenja v javnem in zasebnem sektorju izpolni, če lahko dokaže, da je sprejela pravočasne in učinkovite ukrepe, namenjene preprečitvi poseganja v življenje, je pojasnil Letnar Černič.
»Skrbi in pritožbe sorodnikov umrlih za novim koronavirusom so lahko vsebinsko in postopkovno utemeljene, če bi jim uspelo dokazati, da državne oblasti niso pravočasno sprejele učinkovitih preventivnih ukrepov za preprečitev smrti,« je zapisal v odgovoru. Slovenija ima zaradi več kot stotih umrlih za covidom-19 po njegovi oceni obveznost, da preišče, ali so bili sprejeti ukrepi v javnem in zasebnem sektorju zadostni, skrbni, učinkoviti, pravočasni in neodvisni. Kot je še dodal, špansko državno tožilstvo, denimo, že preiskuje številne (nepotrebne) smrti v javnih in zasebnih domovih za starejše.
Na vladnem uradu za komuniciranje objave na twitterju ne želijo komentirati. Tudi Bojana Beović je ni dodatno utemeljila, je pa za Razkrinkavanje.si še opozorila, da so nekateri oskrbovanci domov starejših občanov zelo bolni in bi sodili v negovalno bolnišnico, vendar teh v Sloveniji skorajda ni. Skrbi jo, kako bo v domovih za starejše v prihodnje, pravi, saj se lahko tam kadarkoli pojavi nov primer. »Nekateri so se pripravili, drugi pa kot da nočejo razumeti, zakaj je treba imeti v domu nekaj prostora za izolacijo ali nadzor nad zdravjem zaposlenih.«
Bolnik ima pravico do premestitve v bolnišnico v primeru, da ga je smiselno zdraviti, neetično pa je bilo odreči bolnišnično zdravljenje tistim oskrbovancem, ki so ga potrebovali, pravi Božidar Voljč predsednik komisije za medicinsko etiko.
Po mnenju profesorja za pravo človekovih pravic Jerneja Letnarja Černiča bi bile pritožbe svojcev starostnikov, umrlih za covidom-19, lahko utemeljene, če bi jim uspelo dokazati, da državne oblasti niso pravočasno sprejele učinkovitih preventivnih ukrepov za preprečitev smrti. Ker je pri nas zaradi novega koronavirusa umrlo več kot sto ljudi, je po njegovem mnenju država dolžna preiskati in ugotoviti, ali so bili ukrepi v javnem in zasebnem sektorju zadostni.
Trditev, da pri starostnikih, ki se jim življenje počasi izteka, premeščanje v bolnišnico zgolj zaradi okužbe z novim koronavirusom ni smiselno, uvrščamo v sivo cono.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
