Risanje s kredo po javnih površinah je prekršek
Avtor: Matej Simič
TRDITEV
Žal je tudi pisanje s kredo po fasadah, po javnih mestih prekršek.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Minister Hojs je dejal, da je vsakršno risanje ali pisanje po javnih površinah – tudi s kredo – prekrškovno dejanje. V Nemčiji, denimo, risanje s kredo ni prekršek. Foto: Nik Jevšnik/STA
Pisanje s kredo po javnih mestih je prekršek, je 7. junija v oddaji Politično na Televiziji Slovenija dejal notranji minister Aleš Hojs. Trditev je izrekel v odzivu na protivladne proteste, ki vsak petek potekajo po Ljubljani in še nekaterih mestih po državi.
Policija je namreč 29. maja začela prekrškovni postopek proti sedmim protestnikom, ki so po njenih navedbah po javnih površinah risali in pisali s kredo, s čimer so kršili 13. člen zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), so za Razkrinkavanje.si sporočili z ljubljanske policijske uprave. Natančnih lokacij, kje naj bi sedem protestnikov storilo ta prekršek, niso razkrili, potrdili so le, da so bile vse v Ljubljani.
Kot so nam pojasnili na policiji, je v zakonu o varstvu javnega reda in miru določena globa 208 evrov, ki jo mora plačati, »kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno«. Za določanje teh krajev pa je pristojna posamezna občina, so še dodali.
Na spletnem mestu mestne občine Ljubljana je objavljen seznam lokacij, kjer je dovoljeno grafitiranje, na naše vprašanje o površinah, kjer je dovoljeno risanje s kredo, pa na občini niso odgovorili.
So pa z mestnega redarstva za Razkrinkavanje.si sporočili, da »zaradi risanja s kredo do zdaj niso izrekli sankcij in jih tudi ne bodo« ter da dela drugih prekrškovnih organov ne komentirajo. Vse sankcije, ki so jih doslej izrekli redarji, so se sicer nanašale na »onesnaževanje javnih površin z aerosolnimi spreji«, torej na grafitiranje.
Prekršek neznatnega pomena
Specialist za upravno pravo in profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Rajko Pirnat je za Razkrinkavanje.si dejal, da se določbe 13. člena ZJRM-1 poleg ograj in zidov, ki jih zakon izrecno navaja, nanašajo tudi na vse horizontalne površine, torej javne ceste in pločnike. »Če so protestniki nadaljevali z risanjem tudi, ko je policija izrekla opozorila, je to mogoče opredeliti kot prekršek,« je dejal in sklenil, da je »Hojsova trditev pravilna«.
»Izraz pisanje in risanje zajema vsa sredstva, s katerimi je mogoče pisati ali risati,« pa je določbe zakona za Razkrinkavanje.si pojasnil odvetnik dr. Miha Šošić, ki se ukvarja s prekrškovnim in kazenskim pravom. Znaki prekrška so izpolnjeni kljub okoliščini, da je kreda razmeroma lahko odstranljiva, je ocenil Šošić in ob tem opozoril: »To okoliščino bi bilo mogoče upoštevati v smislu prekrška neznatnega pomena ali pri odločitvi za izrek opomina namesto globe.«
Zakon o prekrških v 6.a členu določa, da je prekršek neznatnega pomena »storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica«. Toda ljubljansko višje sodišče je leta 2013 v utemeljitvi sodbe, ki je zadevala tudi prekršek neznatnega pomena, zapisalo, da okoliščin tega »ni mogoče pojasnjevati z dejstvom, da je prekršek posebno lahke narave, ker ni povzročil škodljivih posledic«. Odsotnost škodljivih posledic namreč ni zadosten pogoj zanj, saj morajo biti za dokazovanje nesmotrnosti prekrškovnega postopka izpolnjeni tudi drugi pogoji, kot so »posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine«, še piše v sodbi.
Protestniki nestrinjanje z aktualno oblastjo zdaj ob petkih izražajo tudi z risanjem in pisanjem s kredo. Avtor: David Rupnik, 12. junij 2020
Ali bi lahko pri risanju s kredo šlo za prekršek neznatnega pomena, Šošić ni mogel oceniti, bi se pa po njegovem mnenju protestniki v svojo obrambo lahko sklicevali na pravico do svobode izražanja, ki jo določata 39. člen ustave in 10. člen evropske konvencije o človekovih pravicah.
V nekaterih medijih so se sicer pojavila ugibanja, ali so v prekršku tudi otroci, ki s kredo rišejo po javnih površinah, denimo po pločniku pri šoli ali vrtcu. S policije so sporočili, da »običajno risanje s kredo, ki ga izvajajo otroci pri igri ali v okviru šolskih oziroma obšolskih dejavnosti, ne pomeni prekrška po zakonu o varstvu javnega reda in miru«.
To je potrdil tudi Pirnat, ki je še dodal, da otroci do dopolnjenega 14. leta po slovenski zakonodaji niso osebno odgovorni za prekršek. Na policiji pa so dodatno pojasnili, da so mladoletniki (od 14. do 18. leta) delno osebno odgovorni za svoja dejanja.
Več kot 200 kršitev zakona v zadnjih desetih letih
Po podatkih, ki so nam jih posredovali s policije, so risanje in pisanje po javnih površinah na protestih obravnavali samo v Ljubljani. Na protestih 5. junija so v 18 primerih izrekli opozorilo zaradi risanja in pisanja po javnih površinah, enega protestnika pa so oglobili. Pretekli petek, 12. junija, kršitev 13. člena ZJRM-1 niso zaznali.
V zadnjih desetih letih so obravnavali 206 primerov kršitev navedenega člena. Posebne evidence o uvedbi prekrškovnih postopkov zaradi risanja in pisanja s kredo policija ne vodi.
Tudi v Berlinu s kredo proti slovenski vladi
Petkovi protesti, na katerih udeleženci pozivajo vlado Janeza Janše k odstopu, sočasno potekajo tudi v Berlinu. Tam živeči Slovenci so po navedbah našega veleposlaništva do zdaj protestirali na treh mirnih protestih: 29. maja, 5. in 12. junija. Na veleposlaništvu so ocenili, da se je na napovedanih protestih na kolesih vsakič zbralo približno 30 ljudi in da »so minili brez konfliktov oziroma incidentov«, pojasnili pa so še, da so protesti potekali v policijskem spremstvu.
Na protestu 5. junija so s kredo na tla pred veleposlaništvom med drugim zapisali sporočili »naša last« in »narave ne damo« (na fotografiji spodaj). Eden od protestnikov, ki je želel ostati neimenovan, je za Razkrinkavanje.si dejal, da policisti pri tem preverjajo le, ali je kreda pralna.
Slovenci v Berlinu pred slovenskim veleposlaništvom zakonito rišejo s kredo po tleh. Avtor: slovenski protestnik v Berlinu, ki je želel ostati anonimen.
V nasprotju s slovenskimi predpisi risanje in pisanje s kredo po javnih površinah v Nemčiji ni prekršek. Na tamkajšnjem notranjem ministrstvu pa so pojasnili, da je po 303. členu nemškega kazenskega zakonika kazniva trajna sprememba videza tujega predmeta, kar pomeni, da spremembe niso lahko odstranljive. Dodali so, da »sled krede na pločniku ne pomeni trajne škode na lastnini, saj se bo ta izbrisala najpozneje med naslednjim nalivom«.
Zakon o varstvu javnega reda in miru v 13. členu prepoveduje pisanje in risanje po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen kjer je to dovoljeno. Zakon ne določa pisalnega ali risalnega pripomočka, zato je risanje s kredo po javnih površinah prekršek kljub temu, da jo je mogoče razmeroma lahko odstraniti, je pojasnil odvetnik Miha Šošić. Profesor na pravni fakulteti Rajko Pirnat pa meni, da je prekršek težko zanikati v primerih, ko so protestniki kljub opozorilom policije nadaljevali z risanjem po tleh.
Trditev notranjega ministra Aleša Hojsa, da je pisanje s kredo po fasadah in javnih površinah prekršek, drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
