Žvižgaštvo ni javno tožarjenje
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
Namreč, za nas je pojem žvižgača Snowden in recimo Assange in jaz bi rad, da se tu ustavimo, ker mi slovenskega žvižgača še nimamo. Vsako javno tožarjenje ni žvižgaštvo. Pravim žvižgačem je mar za javni interes in na nepravilnosti opozorijo takoj, ko jih zaznajo.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanec SMC Branislav Rajić meni, da Slovenija še nima žvižgača. Foto: Bor Slana/STA
»Vsako javno tožarjenje ni žvižgaštvo. Pravim žvižgačem je mar za javni interes in na nepravilnosti opozorijo takoj, ko jih zaznajo,« je med razpravo o interpelaciji zoper ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška 11. junija izjavil poslanec SMC Branislav Rajić. Dejal je tudi, da Slovenija žvižgača še nima.
Poslanci so na seji odločali o interpelaciji zaradi dela in odgovornosti ministra Počivalška pri naročanju zaščitne opreme med epidemijo covida-19. Opozicija mu je med drugim očitala favoriziranje podjetij in posameznikov pri nabavi opreme, na kar je aprila v oddaji Tarča javno opozoril uslužbenec zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale.
»Iz izjave poslanca je razvidno, da pomena in vloge žvižgačev ne razume,« je za Razkrinkavanje.si dejala Alma Sedlar, predsednica Transparency International Slovenija. »Na podlagi javno dostopnih podatkov je Ivan Gale žvižgač. To ne bi bil, če bi ugotovili, da je tudi sam vpleten v dejanja.«
Po njenem mnenju najboljšo opredelitev žvižgača najdemo v direktivi evropskega parlamenta in sveta EU o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava unije. Direktiva, ki velja od decembra, žvižgače opredeljuje kot tiste, ki »organizaciji ali zunanjemu organu prijavijo ali javnosti razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, pridobljene v delovnem okolju, prispevajo k preprečevanju škode in odkrivanju groženj ali škode za javni interes, ki bi sicer lahko ostale neodkrite«. To je po prepričanju Sedlarjeve storil tudi Gale.
Pri komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so opozorili, da univerzalne opredelitve pojma žvižgač ni. Poudarili so, da evropska direktiva neposredno omenja žvižgače le v uvodu, sicer pa ureja zaščito vseh, ki prijavijo kršitve prava Evropske unije, za katere so izvedeli v delovnem okolju.
Svet Evrope je leta 2014 s priporočilom o zaščiti žvižgačev te opredelil kot »vsako osebo, ki prijavi ali razkrije informacije iz svojega delovnega razmerja, ki ogrožajo javni interes ali mu delajo škodo, naj bo to v javnem ali zasebnem sektorju«.
»Javno tožarjenje in žvižgaštvo sta precej različna pojma,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil dr. Kozma Ahačič, predstojnik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Izraz »javno tožarjenje« po njegovih besedah ni pravni pojem, ampak ekspresivna beseda, ki pomeni pogosto javno toženje ali obtoževanje, o katerem ima tisti, ki govori, svoje specifično mnenje. To po Ahačičevi razlagi ni enako prijavi ali razkritju protipravnih ali škodljivih dejanj v organizaciji javnega ali zasebnega sektorja, kot delo žvižgača opisuje pravni terminološki slovar.
Po razkritjih Ivana Galeta je maja letos več kot sto posameznikov predsedniku republike Borutu Pahorju skladno z zakonom o odlikovanjih predlagalo, naj Galetu podeli medaljo za častno dejanje na civilnem področju. »Komisija za odlikovanja predloga še ni obravnavala,« so pojasnili v uradu predsednika republike. Dodali so, da predsednik republike in komisija pri obravnavi predlogov za podelitev odlikovanja nista zavezana k odločanju v časovnih rokih.
V Sloveniji nimamo posebne zaščite za žvižgače. Leta 2010 je bila z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije uzakonjena le zaščita prijaviteljev koruptivnih dejanj v državnem organu, lokalni skupnosti, pri nosilcu javnih pooblastil ali drugi pravni osebi.
Od leta 2015 še velja, da se tisti, ki tajni podatek javno objavijo, pridobijo, posredujejo, da bi ga razkrili javnosti, ne kaznujejo, če prevlada javni interes po razkritju tajnega podatka. Tri leta kasneje, leta 2018, je vrhovno sodišče v precedenčnem stališču o zaščiti novinarskih virov zapisalo, da novinar ni dolžan razkriti svojih virov, kadar javni interes pretehta nad načelom varovanja zaupnosti virov.
Žvižgačev ne vodi le javni interes
Predsednica Transparency International Slovenija Alma Sedlar je poudarila, da »ni nujno, da imajo žvižgači le etične motive. Pomembno pa je, da njihova razkritja niso zlonamerna«. Prav tako ni nujno, da žvižgači na nepravilnosti opozorijo takoj, ko jih zaznajo. Nekateri jih razkrijejo šele potem, ko zapustijo delovno mesto ali se upokojijo.
John Kostyach, odvetnik in direktor ameriškega nacionalnega centra za žvižgaštvo (NWC), je zapisal, da imajo žvižgači raznovrstne motive, pogosto so ti skupek želje po doseganju pravice v osebni situaciji in po uveljavljanju javnega interesa. Da bi omogočili žvižgačem, da poročajo o nepravilnostih, je treba v delovna okolja vgraditi močne varovalke in spodbude zanje. »Varovalke pri mnogih delodajalcih so šibke, zato žvižgači pogosto omahujejo, da bi se izpostavili.«
Za upravičenost do zaščite je pomembna kakovost informacije, ne motivi prijavitelja, so zapisali pri KPK.
V poslanski skupini SMC niso pojasnili, na podlagi česa je poslanec Branislav Rajić trdil, da ni vsako javno tožarjenje žvižgaštvo, da je pravim žvižgačem mar za javni interes in da ti na nepravilnosti opozorijo takoj, ko jih zaznajo. Prav tako niso odgovorili, kako poslanec razume javno tožarjenje in na podlagi česa meni, da Slovenija nima žvižgača.
S K L E P
Univerzalne opredelitve žvižgačev ni, toda po evropski direktivi so to tisti, ki razkrijejo informacije o nepravilnostih v delovnem okolju ter prispevajo k preprečevanju škode in odkrivanju groženj ali škode za javni interes. Po mnenju predsednice Transparency International Slovenija Alme Sedlar je po zdaj dostopnih informacijah to storil uslužbenec zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale, ko je opozoril na domnevne nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme. Žvižgaštvo po mnenju Kozme Ahačiča ni enako javnemu tožarjenju, s čimer je poslanec primerjal žvižgaštvo.
Trditev poslanca, da vsako javno tožarjenje ni žvižgaštvo in da Slovenija nima žvižgača, ne drži.
Žvižgačem je po navedbah Alme Sedlar in direktorja ameriškega nacionalnega centra za žvižgaštvo mar za javni interes, vendar imajo lahko tudi druge motive, denimo skrb za lastni položaj. Prav tako ni nujno, da nepravilnosti razkrijejo takoj, ko zanje izvedo. Trditev, da je pravim žvižgačem mar za javni interes in na nepravilnosti opozorijo takoj, ko jih zaznajo, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
