Verjetnost raka v Kanalu ob Soči je večja kot drugod
Avtor: Katarina Bulatović
TRDITEV
»Po moji laični oceni je danes verjetnost raka v okolju Soške doline ali kjerkoli drugje v Sloveniji enaka.«
OCENA
Poslanec Zvonko Černač (SDS) je podatke o pojavnosti raka v Soški dolini in drugje v Sloveniji napačno interpretiral. Foto: Nebojša Tejić/STA
Poslanci so na odborih za zdravstvo ter infrastrukturo, okolje in prostor 20. februarja razpravljali o onesnaženosti srednje Soške doline zaradi sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo. Poslanec Zvonko Černač (SDS) je med razpravo dejal: »Po moji laični oceni je danes verjetnost raka v okolju Soške doline ali kjerkoli drugje v Sloveniji enaka.«
To ne drži. »Pri občanih Kanala ob Soči je tveganje za pojav novih rakov trenutno večje v primerjavi s slovenskim povprečjem,« je za Razkrinkavanje.si pojasnila Vesna Zadnik, vodja registra raka in epidemiologije na onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Najbolj ustrezen kazalnik tega dejstva je po njenem mnenju groba incidenčna stopnja, torej število na novo obolelih za rakom, preračunano na sto tisoč ljudi v opazovani populaciji. Po zadnjih podatkih onkološkega inštituta je bilo od leta 2012 do 2016 v občini Kanal ob Soči 939,4 primera bolezni raka na sto tisoč prebivalcev. V Sloveniji je bilo takih primerov 691,66 na sto tisoč prebivalcev, torej za približno tretjino več.
Večje breme raka v Kanalu ob Soči lahko pripišemo izključno bremenu mezotelioma, sicer redke vrste raka, ki je v tej občini najbolj pogost, je še pojasnila Vesna Zadnik. To je rak, največkrat povezan z izpostavljenostjo azbestu, gradbenemu materialu, ki so ga pri nas prepovedali leta 1996. Inkubacijska doba, torej čas od okužbe do bolezni, je zelo dolga, od 20 do 60 let.
Od leta 2012 do 2016 je bilo v Kanalu ob Soči 108,4 primera obolelih za to obliko raka na sto tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa 2,0 primera. Razlika je očitna, dobrih 98 odstotkov.
Podatki inštituta še kažejo, da je v Sloveniji od leta 1977 do 2016 za mezoteliomom zbolelo 828 ljudi, od tega jih je 15 odstotkov (119) zbolelo v Kanalu ob Soči.
»Izjava poslanca ne drži, saj je obremenjenost z rakom, še posebno z mezoteliomom, v tej dolini zaradi pretekle onesnaženosti največja v Sloveniji,« je poudarila Metoda Dodič Fikfak, predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na UKC ljubljana. »Kakšen je vpliv sežiganja odpadkov v Salonitu Anhovo na obolelost za rakom, ni znano, saj kombinacije snovi, ki se sproščajo ob sežigu, z azbestom ne poznamo,« je še dodala.
Vesna Zadnik je še opozorila, da na podlagi podatkov o pojavnosti raka ne moremo vedeti, ali bodo prebivalci območja zbolevali več ali manj, če bodo izpostavljeni snovem iz sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo, saj so te snovi neprimerljive z azbestom.
»Govoriti prebivalcem v Anhovem, da bodo zaradi sežiga smeti zbolevali več, ker tako ali tako zbolevajo za mezoteliomom, ni pošteno. Verjetnost raka na tem območju je večja, toda ta ni povezana s sežigom odpadkov, temveč z izpostavljenostjo z azbestom v preteklosti,« je poudarila.
Poslanec Zvonko Černač je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je oceno o enaki verjetnosti raka v Soški dolini kot kjerkoli drugje v Sloveniji podal na podlagi zgoraj omenjene analize onkološkega inštituta. »Mezoteliom, ki je v tej dolini izrazito nad povprečjem, s sedanjo dejavnostjo cementarne nima nič, saj je posledica azbesta, ki ga v proizvodnji cementarne ni več,« je zapisal in dodal, da so tudi izpusti Salonita Anhovo daleč pod dovoljenimi. »Zdravje in čisto okolje sta temeljni vrednoti, ki ju je treba varovati, vendar ne z izkrivljenimi interpretacijami, ki sejejo dodaten strah med ljudmi,« je še zapisal.
Pri občanih Kanala ob Soči je tveganje za pojav novih vrst raka večje od slovenskega povprečja, kar kažejo podatki nacionalnega registra raka. Pojavnost raka v občini Kanal ob Soči je bila od leta 2012 do 2016 za več kot tretjino večja kot sicer v državi. Prav tako, kot opozarja Dodič Fikfakova, (še) ni študij o kombiniranem vplivu ostankov azbesta v dolini in snovi, ki nastajajo s sosežigom v Salonitu Anhovo. Izjava poslanca ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Vsi tipi razkrinkanih informacijObjava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
