Z izločitvijo oddajnikov in zvez bi se stroški RTV Slovenija povečali za okrog 8,8 milijona evrov
Avtorja: Katarina Bulatović, Matej Zwitter
TRDITEV
Pozabili ste povedati – ali pa ne veste, v vsakem primeru je to neresno – da imajo oddajniki in zveze tudi stroške. In po vaših podatkih iz leta 2019 je bil poslovni izid oddajnikov in zvez minus 400 evrov. To ste vi objavili na vaših spletnih straneh. Jaz sem pač tudi ekonomist in znam brati bilance in znam brati poročila. Vi ste sprejeli neka navodila, tam piše: minus 400 in še nekaj evrov je poslovni izid oddajnikov in zvez. Če jih izločimo, ste profitirali 400 evrov, a ne.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Boris Tomašič (desno zgoraj), direktor podjetja Nova hiša, ki izdaja spletni medij Nova24TV.si, je v državnem zboru izjavil, da RTV Slovenija z oceno o poslovni izgubi zaradi morebitne izločitve oddajnikov in zvez zavaja javnost. Foto: Matija Sušnik/državni zbor
»Poslovni izid oddajnikov in zvez je bil po vaših podatkih iz leta 2019 minus 400 evrov,« je 15. julija na nujni seji parlamentarnega odbora za kulturo dejal Boris Tomašič, direktor podjetja Nova hiša, ki izdaja spletni medij Nova24TV.si. »Če jih izločimo, ste profitirali 400 evrov,« je ugotavljal.
Tomašič se je namreč odzval na izjavo generalnega direktorja javne radiotelevizije Igorja Kadunca, ki je na seji pred tem dejal, da bi RTVS z izločitvijo organizacijske enote oddajniki in zveze iz zavoda izgubila 7,3 milijona evrov. Izločitev predvideva predlog sprememb zakona o RTV Slovenija, po katerem bi dejavnosti oddajnikov in zvez namesto zdajšnje enote opravljala na novo ustanovljena javna gospodarska družba Oddajniki in zveze.
Enota RTV Slovenija oddajniki in zveze sicer oddaja, izmenjuje in prenaša televizijske, radijske in multimedijske programe javne radiotelevizije, navaja spletno mesto RTVS. Prav tako za plačilo zagotavljajo signal drugim radijskim in televizijskim postajam, med drugim televiziji Nova24TV.
»Ne vem, od kod Borisu Tomašiču ta podatek,« je Tomašičevo izjavo o poslovnem izidu oddajnikov in zvez za Razkrinkavanje.si komentiral generalni direktor RTVS Igor Kadunc.
Tomašič, ki se je seje odbora za kulturo udeležil na povabilo poslanske skupine SDS, pa je na naše vprašanje, na podlagi česa je sklepal, da je bila lani izguba te enote 400 evrov, odvrnil, da gre za podatke iz letnega poročila RTVS za leto 2019. »Res je, da sem storil napako in sem govoril o 400 evrih, v resnici pa gre za 400 tisoč evrov, kar postavlja direktorja RTVS še bolj na laž.«
Oddajniki in zveze poslovali z dobičkom
Direktor Nove hiše Boris Tomašič je na seji še dejal, da RTVS izgube, ki jo je omenjal, ne bi imela, če bi oddajnike in zveze, kot predvideva predlog sprememb zakona, izločili iz njenega sistema.
Letno poročilo RTVS za leto 2019 sicer kaže, da je imela organizacijska enota oddajniki in zveze lani 473 tisoč evrov izgube iz poslovanja. Toda ta izguba ne upošteva vseh prihodkov in odhodkov enote. Rezultatu iz poslovanja se v računovodskih izkazih prištejejo še »drugi prihodki«, od njega pa se odštejejo »drugi odhodki«. Ti so lansko izgubo povečali na 625 tisoč evrov.
Prav tako rezultat poslovanja, ki ga je navajal Tomašič, ne vključuje prihodkov od storitev, ki jih oddajniki in zveze izvajajo za RTVS. Ti se beležijo kot notranji prihodki. Lani so ustvarili nekaj manj kot 8,9 milijona evrov notranjih prihodkov, skoraj v celoti z oddajanjem programa za RTVS. Poleg tega so imeli skoraj 1,2 milijona evrov notranjih odhodkov za storitve skupnih služb RTVS, denimo računovodske, kadrovske in pravne.
Če lanski izgubi iz zunanjega poslovanja v višini 625 tisoč evrov prištejemo notranje prihodke in odštejemo notranje odhodke, je enota oddajniki in zveze lani ustvarila nekaj več kot 7 milijonov evrov dobička in ne 400 evrov izgube, oziroma 400 tisoč evrov izgube, kot se je pozneje popravil Tomašič.
Po našem opozorilu, da v svojem izračunu ni upošteval notranjih prihodkov RTVS, je Tomašič zatrdil, da so notranji prihodki in odhodki »računovodska operacija, ki ni posledica realnega poslovanja«.
Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc pa je poudaril, da bi dosedanji notranji prihodki enote oddajniki in zveze postali realni strošek za RTVS, če bi se ta dejavnost po predlogu novele zakona prenesla na novo podjetje.
Če bi oddajnike in zveze izločili iz zavoda in namesto tega ustanovili gospodarsko družbo, bi ta po Kadunčevih besedah RTVS obračunala 8,9 milijona evrov za oddajanje programa. Toliko so namreč lani znašali notranji prihodki oddajnikov in zvez od oddajanja programa RTVS. Povrhu bi morala RTVS za opravljene storitve plačati tudi davek na dodano vrednost, s čimer bi se skupni stroški povišali na nekaj več kot 10,6 milijona evrov.
Če bi na novo ustanovljeno podjetje še naprej naročalo storitve skupnih služb RTVS, denimo računovodske, kadrovske in pravne, bi javni zavod s tem zaslužil 1,18 milijona evrov, je pojasnil Kadunc. Tolikšna je bila lani po podatkih letnega poročila skupna vrednost notranjih storitev.
Kadunc je na podlagi lanskih prihodkov in odhodkov ocenil, da bi RTVS zaradi izločitve oddajnikov in zvez v primerjavi z lanskim letom dejansko izgubila 8,8 milijona evrov prihodkov.
Izguba prihodkov zaradi izločitve oddajnikov in zvez bi bila po tem izračunu prav tako višja od izpada prihodkov iz RTV-prispevka, kar tudi predvideva predlagana novela zakona. Po tej bi se namreč 8 odstotkov sredstev iz RTV-prispevka namenilo za financiranje drugih medijev. Letos bi RTVS zaradi te preusmeritve sredstev tako izgubila 7,7 milijona evrov, je izračunal predlagatelj novele zakona o Radioteleviziji Slovenija.
Generalni direktor RTVS je še opozoril, da oddajniki in zveze prenašajo tudi programe posebnega pomena, ki se financirajo iz RTV-prispevka, strošek tega oddajanja pa so na javnem zavodu ocenili na 714 tisoč evrov na leto. Če bi ta strošek po uveljavitvi novele zakona prenesli na novo podjetje, kar je po Kadunčevem mnenju sicer malo verjetno, bi RTVS vsako leto prihranila dobrih 700 tisoč evrov.
Tomašič je v odgovorih za Razkrinkavanje.si zapisal, da bo RTVS »mogoče morala plačevati storitve novemu podjetju, vendar cene in odnos med podjetjema niso določeni«, zagotovo pa to po njegovem ne bo sedem ali osem milijonov evrov. Notranje cene, kot so obračunane, se mu namreč zdijo pretirane, saj bi podjetje ob takih cenah ustvarilo dobiček v višini polovice prihodkov. »Podatek, ki ga je v javnost plasiral direktor Kadunc, je neresničen in je namenjen zgolj ustvarjanju negativne klime o zakonu,« je ugotavljal.
S K L E P
Boris Tomašič, direktor podjetja Nova hiša, je na 22. nujni seji odbora za kulturo dejal, da je imela enota RTVS oddajniki in zveze lani 400 evrov izgube. Pozneje je za Razkrinkavanje.si priznal, da se je zmotil, saj da je šlo dejansko za izgubo 400 tisoč evrov. Po podatkih iz letnega poročila RTVS za lansko leto je poslovni rezultat enote izguba v višini 473 tisoč evrov.
Toda ta poslovni izid ne upošteva notranjih prihodkov in odhodkov, ki jih oddajniki in zveze ustvarijo z drugimi enotami RTVS. Končni rezultat te enote leta 2019 ob upoštevanju notranjega poslovanja je bil tako nekaj več kot 7 milijonov evrov.
Tomašič je na seji odbora za kulturo še sklepal, da bi imela RTVS 400 evrov dobička, če bi oddajnike in zveze izločili, kot to predvideva novela zakona o RTVS. Toda pri tem ni upošteval, da bi morala RTVS na novo ustanovljenemu podjetju plačevati za oddajanje programa. Po podatkih iz lanskega letnega poročila RTVS in ob upoštevanju predvidenega davka na dodano vrednost bi to za RTVS pomenilo 8,8 milijona evrov dodatnih stroškov.
Trditev Borisa Tomašiča, da bi RTVS z izločitvijo oddajnikov in zvez v novo podjetje prihranila 400 evrov, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
