Slovenija ni izpogajala 1,7 odstotka nepovratnih evropskih sredstev
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
1,7 % od vseh nepovratnih sredstev na voljo za samo 0,45 % celotne populacije EU. Zelo dobro. @vladaRS @JJansaSDS
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič je v tvitu pohvalil vlado in njenega predsednika, ker da je na pogajanjih o evropskem proračunu in skladu za obnovo po pandemiji koronavirusa za le 0,45 odstotka celotne populacije EU pridobil 1,7 odstotka nepovratnih sredstev. Foto: Tamino Petelinšek/STA
»1,7 % od vseh nepovratnih sredstev na voljo za samo 0,45 % celotne populacije EU. Zelo dobro,« je na twitterju zapisal Igor Muževič, predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum. V objavi je delil povezavo na članek RTV Slovenija o slovenskem izkupičku pogajanj o razdelitvi sredstev evropskega proračuna in sklada za okrevanje držav članic EU po pandemiji koronavirusa.
Tvit je objavil 21. julija, dan po tem, ko so voditelji članic Evropske unije dosegli dogovor o proračunu unije za obdobje od leta 2021 do 2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in o novem skladu za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Dogovor mora sicer potrditi še evropski parlament.
Sklad za okrevanje je bil ustanovljen za kratkoročno in hitro pomoč državam članicam pri spoprijemanju s posledicami pandemije covida-19. Sredstva bodo po navedbah evropskega sveta namenjena razvoju podeželja in prehodu v okoljsko vzdržno EU, podpori prizadetim gospodarskim sektorjem in naložbam v zdravstvo in raziskave. Iz sklada bo državam članicam na voljo 360 milijard evrov za posojila, 390 milijard evrov pa bo nepovratnih sredstev, navaja besedilo sprejetega dogovora.
Slovenija upravičena do 10,3 milijarde evrov
Slovenija bo po podatkih vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v prihodnjih sedmih letih upravičena do 5,7 milijarde evrov sredstev iz sklada za okrevanje, od tega bo 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil, so pojasnili za Razkrinkavanje.si.
Iz proračuna EU pa bo naši državi pripadlo še 2,9 milijarde evrov kohezijskih sredstev in 1,6 milijarde evrov za skupno kmetijsko politiko, kar je skupaj 4,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev, so dodali. Skupno bo torej Slovenija upravičena do 10,3 milijarde evrov sredstev, od tega bo 6,6 milijarde nepovratnih.
Vlada je sicer še preteklo sredo navajala, da bo Slovenija upravičena do 10,5 milijarde evrov sredstev, a je naš izračun kazal nekoliko manjši izkupiček. Povratne informacije o tem smo poslali na službo za razvoj, kjer nam niso znali pomagati in so nas preusmerili na ministrstvo za zunanje zadeve. Tam so pojasnili, da so pri izračunu storili napako in da je bil končni izkupiček pogajanj 10,3 milijarde evrov.
Muževič računal z napačnimi podatki
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov je prvi tvit o 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev za Slovenijo objavil 21. julija, nato se je 23. julija popravil, češ da njegov izračun ni bil pravilen, saj je podatke črpal iz prvih medijskih objav, mediji pa so podatke medtem osvežili.
Podatek, da bo Sloveniji namenjeno 1,7 odstotka evropskih nepovratnih sredstev za blaženje posledic pandemije, ki ga je objavil v tvitu, je dobil tako, da je skupnih 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, do katerih bo Slovenija upravičena tako iz proračuna kot iz sklada za okrevanje, delil zgolj s 390 milijardami evrov nepovratnih sredstev, ki so državam članicam na voljo iz sklada za okrevanje. To je pojasnil v odgovoru za Razkrinkavanje.si in v tvitu, objavljenem po našem poizvedovanju o podatkih, ki jih je objavil.
Toda Muževič ni upošteval tudi nepovratnih sredstev, ki jih bodo države članice prejele neposredno iz evropskega proračuna. Če bi jih, bi dobil precej nižji delež.
V popravku prvotnega tvita je še pojasnil, da je podatek črpal iz prvih objav v medijih, v odgovorih na naša vprašanja pa je posredoval tudi povezavo do članka na Siolu.net, kjer »nikjer ni bilo napisano, da so različne vrste nepovratnih sredstev«, kot je trdil.
Siol.net je v prispevku sicer poročal, da dogovor na ravni EU zadeva tako proračun kot sklad za okrevanje, drži pa, da avtorji niso posebej poudarili, da je del proračunskih sredstev prav tako nepovratnih.
V proračunu 686 milijard evrov za kohezijo in kmetijstvo
Približno dve tretjini evropskega proračuna sta namenjeni skoraj izključno nepovratnim sredstvom za kohezijo in kmetijstvo, ki so državam dodeljena v pogajanjih, je pojasnil profesor za mednarodne finance na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. Približno deset odstotkov je namenjenih tretjim državam, še kakšnih 7 odstotkov pa financiranju evropske administracije. Z večino preostanka, natančneje z 10 do 15 odstotki proračuna, EU financira programe, za katere se sredstva delijo na razpisih evropske komisije, denimo za raziskovalne projekte, je še pojasnil.
Povratnih sredstev, to je sredstev, ki jih EU nameni porabnikom kot posojila, je po Mrakovi oceni v evropskem proračunu zelo malo, a natančen delež še ni znan: »Definitivno lahko rečem, da gre za manj kot 10 odstotkov proračuna.« Ta sredstva so namenjena garancijam Evropski investicijski banki, poleg tega je tudi del sredstev za kohezijsko politiko lahko dostopen v obliki posojil, je dodal Mrak.
Za kohezijo in skupno kmetijsko politiko je v evropskem proračunu do leta 2027 na voljo 686 milijard evrov nepovratnih sredstev. Slovenija je iz postavk za kohezijo in kmetijsko politiko izpogajala 4,5 milijarde evrov pomoči, iz sklada za okrevanje pa ji od skupno 390 milijard evrov nepovratnih sredstev pripada še 2,1 milijarde evrov.
Iz obeh virov bo torej Slovenija prejela 6,6 od skupno 1076 milijard evrov nepovratnih sredstev. Izkupiček države v pogajanjih po tem izračunu je 0,62 odstotka nepovratnih sredstev EU, o katerih so se na srečanju dogovorili voditelji držav članic.
Prebivalci Slovenije po zadnjih podatkih Eurostata z začetka letošnjega leta predstavljajo 0,47 odstotka evropskega prebivalstva. Delež nepovratnih evropskih sredstev za Slovenijo je torej nekoliko višji od deleža Slovencev v Evropski uniji, vendar ne več kot trikrat višji, kot je v prvem tvitu trdil Muževič.
Ni gotovo, da bo Slovenija dobila vsa dogovorjena sredstva
Mrak je v pogovoru za Razkrinkavanje.si še opozoril, da 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, dodeljenih Sloveniji, še ne pomeni, da bomo toliko denarja dejansko dobili. Za prejem sredstev mora država pripraviti in prijaviti ustrezne projekte, vzpostaviti mora mehanizem za njihovo izvajanje, v nekaterih primerih pa bo treba zagotoviti tudi nacionalno sofinanciranje.
Dodal je, da je podatek o 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev, ki bodo Sloveniji dodeljena iz sklada za okrevanje, le ocena, pri kateri še lahko pride do manjših sprememb. EU bo 70 odstotkov teh sredstev namreč delila na podlagi že dogovorjenega ključa, ki upošteva število prebivalcev, bruto domači proizvod na prebivalca in stopnjo brezposelnosti v zadnjih petih letih. Preostalih 30 odstotkov pa bodo leta 2023 razdelili ob upoštevanju podatkov o padcu bruto domačega proizvoda članic v letu 2020 ter kumulativnem padcu do leta 2021.
Poleg navedenih virov financiranja, je še pripomnil Mrak, bo EU iz proračuna financirala tudi več programov, pri katerih se bo lahko Slovenija, tako kot preostalih 26 članic, potegovala za evropska sredstva. Sem denimo sodijo sredstva za raziskave, za katera se potegujejo fakultete in inštituti.
S K L E P
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič je dan po doseženem dogovoru voditeljev držav članic EU o razdelitvi sredstev iz novega sklada za okrevanje in iz proračuna unije za obdobje od leta 2021 do 2027, tvitnil pohvalo vladi, češ da bo Slovenija upravičena do 1,7 odstotka evropskih nepovratnih sredstev, pa ima samo 0,45 odstotka prebivalstva EU.
Pri izračunu je vsa nepovratna sredstva, namenjena Sloveniji, torej tako iz sklada za okrevanje kot iz proračuna, delil le z zneskom evropskih nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje, ne pa tudi tistih iz proračuna.
Po prejemu vprašanj Razkrinkavanja.si je Muženič priznal napako v izračunu in na twitterju objavil pojasnilo, da je podatke za izračun črpal iz prvih medijskih objav, ki so jih mediji pozneje osvežili. V odgovorih nam je poslal še povezavo do članka na Siolu.net, v katerem po njegovem »nikjer ni bilo napisano, da so različne vrste nepovratnih sredstev«.
Toda v uvodu prispevka jasno piše, da dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 zadeva tako proračun EU kot sklad za okrevanje, pri čemer pri navedbi sredstev iz proračuna avtorji resda niso posebej poudarili, da vključujejo tudi nepovratna sredstva.
Muževič bi sicer moral pri izračunu vseh nepovratnih sredstev EU poleg 390 milijard evrov iz sklada za okrevanje upoštevati tudi nepovratna sredstva iz proračuna, vsaj v delu, ki se nanaša na kohezijsko in skupno kmetijsko politiko. Teh je po podatkih evropskega sveta 686 milijard evrov.
V prvem tvitu je Muževič še trdil, da je Slovenija »1,7 odstotka od vseh nepovratnih sredstev« izpogajala »za samo 0,45 odstotka celotne populacije EU«.
Po zadnjih podatkih Eurostata o številu prebivalcev Evropske unije je delež Slovenije 0,47 odstotka. Izpogajani delež nepovratnih evropskih sredstev za kohezijo in kmetijstvo ter sredstev iz sklada za okrevanje pa znaša 0,62 odstotka, torej je nekoliko večji od deleža, ki ga Slovenci predstavljajo v populaciji EU. Ni pa delež izpogajanih sredstev več kot 3,5-krat višji od deleža Slovencev, kot je zapisal Muževič.
Muževič je napako sicer priznal in pozneje na twitterju objavil pojasnilo.
Trditev predsednika sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igorja Muževiča, da so 1,7 odstotka nepovratnih sredstev dodelili za le 0,45 odstotka celotne populacije EU, označujemo za šlamparijo.
Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.
