Ni dokazov, da letalska obramba ublaži posledice toče
Avtor: Matej Zwitter
Najboljša obramba pred točo so zaščitne mreže in zavarovanje pridelka, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo. Kljub temu so podpisali pogodbo za izvajanje letalske obrambe. Foto: Gregor Mlakar/STA
»Proti naravi ne moremo zmagati, lahko pa ublažimo njen bes,« je za Delo.si dejal vodja letalske obrambe pred točo pri letalskem centru Maribor Darko Kralj. Izrazil je razočaranje, da morajo zagovorniki tega načina obrambe pred točo vsako leto prepričevati državo o njeni smiselnosti in učinkovitosti, so 10. julija njegove besede povzeli na Delu.
Tri dni pred objavo članka je ministrstvo za kmetijstvo javnost obvestilo, da je podpisalo pogodbo o izvajanju letalske obrambe pred točo do sredine septembra na območju 58 občin vzhodne Slovenije. Tretjino od 260 tisoč evrov vredne pogodbe bo financiralo ministrstvo, preostanek pa občine.
Na ministrstvu so ob podpisu pogodbe poudarili, da sta najboljša obramba pred posledicami toče postavitev zaščitnih mrež in sklenitev zavarovanja za pridelek. Kljub temu pa zadnjih deset let vsako leto sofinancirajo tudi letalsko obrambo pred točo, čeprav na agenciji za okolje (Arso) pravijo, da ni dokazov, da bi lahko tako »ublažili bes« narave.
Obramba v teoriji deluje, v praksi zanjo ni dokazov
Darko Kralj iz mariborskega letalskega centra, ki izvaja letalsko obrambo proti toči, je za Delo.si dejal še, da bi za uspešnejšo obrambo potrebovali dva vremenska radarja in še najmanj dve letali. To bi stalo najmanj milijon evrov na leto, so poročali v Delu.
Na Arsu takšne trditve zavračajo: »Izjave, ki jih ni mogoče preveriti, denimo, da je obramba pred točo 70-odstotno uspešna; 'kakšna bi bila šele škoda, če ne bi branili'; 'če bi imeli dodatna letala, bi bila obramba uspešnejša', so čisto zavajanje javnosti in politikov.« Poudarili so, da ni nedvoumnih znanstvenih dokazov o učinkovitosti letalske obrambe pred točo.
Teza o učinkovitosti letalske obrambe pred točo temelji na teoriji, da vodne kapljice v oblaku primrznejo na delce srebrovega jodida, ki jih piloti z letali vnašajo v oblak. Srebrov jodid naj bi preprečil, da bi se kapljice prilepile na že obstoječa zrna toče in jih tako še povečale. Z letalsko obrambo naj bi tako povzročili nastanek večjega števila manjših zrn toče, ki se med padanjem proti tlom delno ali v celoti stopijo in zato povzročijo manjšo škodo.
Dodajanje delcev srebrovega jodida se je v laboratorijskih poskusih izkazalo za učinkovito pri zmanjševanju velikosti zrn toče, je leta 2004 v prispevku za slovensko meteorološko društvo zapisal nekdanji direktor urada za meteorologijo Jožef Roškar.
Raziskave, ki jih povzema Roškar, pa kažejo, da je v naravi učinkovitost te metode precej težje dokazati. V prispevku navaja rezultate dveh preizkusov: NHRE, ki ga je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike izvajal nacionalni center za atmosferske raziskave v sodelovanju z več univerzami in inštituti, in Grossversuch, ki so ga konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih v Švici izvajali pod pokroviteljstvom švicarskega, francoskega in italijanskega ministrstva za kmetijstvo.
Na rezultate teh preizkusov se je v študiji Toča in obramba pred njo iz leta 2004 oprl tudi Arso. Oba preizkusa kažeta, da posipanje oblakov s srebrovim jodidom nima zaznavnega učinka na velikost zrn toče, so povzeli rezultate študij. V ZDA so ugotovili, da je letalska obramba povzročila od 60-odstotno zmanjšanje do 500-odstotno povečanje velikosti zrn. Tudi v Švici so raziskovalci ugotovili, da obramba nima enoznačnega vpliva na velikost zrn toče. Rezultati so namreč pokazali, da je učinek obrambe od 30-odstotno zmanjšanje do 75-odstotno povečanje velikosti zrn toče.
Nevihtni oblaki preveč kompleksni, da bi nanje lahko umetno vplivali
»Rezultati kažejo, da pravzaprav ne vemo, kaj se zgodi, če vnesemo srebrov jodid v točonosni oblak,« je izsledke omenjenih preizkusov za Razkrinkavanje.si komentiral Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo in hidrologijo na Arsu.
Po Bergantovih besedah bi bilo za uspešno obrambo pred točo ključno, da pilot srebrov jodid vnese na točko v oblaku, kjer najbolj intenzivno nastaja toča. »Vedeti, kje v oblaku je proces najbolj intenziven, in to mesto zadeti, je velika umetnost,« je pojasnil. Pri letalski obrambi pa pilot srebrov jodid trosi v ozračje pod oblakom, pri čemer zagovorniki letalske obrambe predvidevajo, da vetrovi nato delce ponesejo na pravo mesto v oblaku.
“Nevihtne procese, ki privedejo do toče, premalo poznamo, da bi lahko nadzorovano umetno vplivali na pojav toče.”
V nekaterih preizkusih, denimo v švicarskem, so raziskovalci zaledenitvena jedra vnašali z raketami, s katerimi so lahko zadeli točno določeno točko v oblaku. A tudi v tem primeru rezultati preizkusa Grossversuch kažejo, da obramba ni učinkovita.
Problem točonosnih oblakov je, da se v njih sproščajo velike količine energije, značilni so še močni vetrovi in veliko vlage, je pojasnil Bergant. »Gre za intenziven proces,« je dejal. »V takem sistemu predvideti, kaj se bo dogajalo s srebrovim jodidom, je bistveno težja naloga kot v laboratoriju.«
V enostavnejših in bolj umirjenih oblakih pa je na razvoj padavin mogoče vplivati, kažejo rezultati nekaterih preizkusov. Ameriški raziskovalci so denimo s preizkusom v zvezni državi Idaho leta 2017 ugotovili, da lahko s posipanjem oblakov s srebrovim jodidom povečajo količino zapadlega snega.
Ključna razlika med povečevanjem količine padavin in obrambo pred točo je v kompleksnosti procesov v oblakih, je pojasnil Bergant. Pri povečevanju količine padavin »gre za proženje padavin iz plastovitih oblakov, kjer so procesi manj intenzivni in bolj predvidljivi«. Dodal je, da »nevihtne procese, ki privedejo do toče, premalo poznamo, da bi lahko nadzorovano umetno vplivali na pojav toče«.
Dvomljiva metodologija zagovornikov
Na spletnem mestu letalskega centra Maribor, ki izvaja letalsko obrambo pred točo, piše, da je bilo v zadnjem desetletju »opravljenih nekaj večletnih raziskav na akademskem nivoju, ki potrjujejo statistične podatke, da je obramba pred točo proti vložku financiranja uspešna in ekonomsko upravičen projekt«.
Vodja letalske obrambe pred točo pri mariborskem letalskem centru Darko Kralj je na naše vprašanje, katere so te raziskave, odvrnil, da je na dopustu, zato nam jih ne more posredovati. Usmeril nas je na spletno mesto letalskega centra, kjer naj bi bile objavljene povezave.
Tam objavljeni dokument z naslovom Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo navaja 19 virov, ki naj bi dokazovali uspešnost letalske obrambe pri zmanjševanju velikosti ali škode zaradi toče. Večine virov nam ni uspelo neodvisno preveriti, saj sta na spletu dostopna le dva.
Eden od njiju je študija hrvaškega hidrometeorološkega zavoda iz leta 2003, ki navaja, da je učinkovitost letalske obrambe pred točo od 19,7- do 80-odstotna.
Vendar ta ugotovitev ni rezultat preizkusa na Hrvaškem, temveč le povzetek več tujih študij, ki so uporabljale različne metodologije. V nekaterih preizkusih so srebrov jodid v ozračje dovajali z raketami, v drugih z letali, v tretjih s talnimi generatorji. Prav tako se študije razlikujejo po merjenju uspešnosti obrambe – večinoma so merili zmanjšanje zavarovalne škode, v nekaterih primerih pa površino, ki jo je prizadela toča, ali število dni s točo.
Kot so v že omenjeni študiji Toča in obramba pred njo zapisali na Arsu, bi morali za korektno izveden preizkus s točemeri (ploščica, kamor se zaleti toča in pusti odtis) meriti število in velikost zrn toče, merjenje zavarovalne škode pa so ocenili kot »posebej vprašljivo«.
Na obseg zavarovalne škode namreč vplivajo tudi tržni dejavniki, je za Razkrinkavanje.si pojasnil Klemen Bergan z Arsa. »Spreminja se denimo vrednost pridelka, pa tudi zavarovalna politika – vse te dejavnike bi bilo treba izločiti, kar je težko.«
Še ena metodološka pomanjkljivost nekaterih preizkusov, na katero so opozorili na Arsu, je primerjava škode zaradi toče med različnimi časovnimi obdobji. Po takšni metodologiji so bili opravljeni tudi nekateri preizkusi, ki jih povzema študija hrvaškega hidrometeorološkega zavoda. V Franciji so denimo ugotovili 42-odstotno zmanjšanje škode v obdobju, ko je obramba delovala, v primerjavi z obdobjem, ko obrambe niso izvajali.
Taka primerjava po Bergantovem mnenju ni korektna, saj sta pogostost in intenzivnost toče v različnih obdobjih različni. Tako se lahko zgodi, da je zaradi naravnih razlogov toča v nekem obdobju pogostejša in bolj uničujoča kot v drugem, kar onemogoča ugotavljanje vpliva obrambe na velikost toče.
Na Arsu so zato v študiji Toča in obramba pred njo zapisali, da bi morali raziskovalci za korekten preizkus najprej določiti vrsto oblakov, ki jih bodo spremljali. Nato bi morali vsak dan naključno določiti oblake, ki jih bodo posipali, in tiste, ki jih ne bodo, da bi dobili vzorce toče iz obeh. Te vzorce bi potem lahko primerjali in ugotovili vpliv letalske obrambe na velikost točnih zrn.
Drugi vir, na katerega se sklicujejo pri letalskem centru Maribor in nam ga je uspelo najti na spletu, je študija iz leta 1994, zadeva pa sever Grčije, kjer naj bi letalska obramba pred točo privedla do 55-odstotnega zmanjšanja velikosti zrn. Avtorji te študije navajajo, da so preizkus opravili v skladu z obema kriterijema, ki so ju kot pogoj za korektno izveden preizkus navedli tudi na Arsu. V istem časovnem obdobju so naključno izbirali oblake in primerjali velikost zrn toče iz posipanih in neposipanih oblakov.
Klemen Bergant je za Razkrinkavanje.si dejal, da metodologije te študije ni podrobno preučil. »Če je bil eksperiment korektno izveden, potem ga ne smemo ignorirati, vprašanje pa je, zakaj drugi, bistveno kompleksnejši preizkusi niso dali podobnih rezultatov,« je poudaril. Opozoril je še, da je bila študija objavljena v reviji Journal of Weather Modification, ki velja za revijo zagovornikov umetnega vplivanja na vreme, v znanstvenih krogih pa »ne kotira zelo visoko«.
V desetih letih 1,9 milijona evrov javnih sredstev
Na kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da podatkov o višini škode, ki jo vsako leto v kmetijstvu povzroči toča, ne zbirajo. Izjemoma so škodo ocenili leta 2011, takrat je znašala nekaj več kot sedem milijonov evrov.
Država za ublažitev te škode sofinancira zavarovanje pridelka ter postavitev zaščitnih mrež in rastlinjakov. Letos je za sofinanciranje zavarovalnih premij predvidenih 3,85 milijona evrov, so pojasnili na ministrstvu. Poleg tega je v obdobju od leta 2014 do 2020 namenjenih 4,9 milijona evrov za naložbe v zaščitne mreže in rastlinjake, kar je v povprečju malo manj kot 700 tisoč evrov na leto.
Ministrstvo bo tudi letos podprlo izvajanje letalske obrambe pred točo, in sicer z nekaj manj kot 87 tisoč evri. V zadnjih desetih letih so za to obrambo namenili skupaj 674 tisoč evrov, kažejo podatki ministrstva. Z dodatnimi 1,2 milijona evrov so letalsko obrambo v istem obdobju podprle občine. Skupaj je bilo torej v zadnjih desetih letih za letalsko obrambo porabljenih nekaj manj kot 1,9 milijona evrov.
Na ministrstvu so zapisali, da letalsko obrambo pred točo finančno podpirajo zaradi »stališča lokalnih skupnosti«. Prebivalci vzhodne Slovenije namreč po njihovih besedah, kljub drugačnemu stališču stroke, na podlagi »lastnih opažanj« podpirajo izvajanje letalske obrambe in poudarjajo, da obrambo izvajajo tudi v sosednjih državah. »Drugih merljivih kazalnikov ne navajajo,« so še zapisali na ministrstvu.
S K L E P
Darko Kralj, vodja letalske obrambe pred točo pri letalskem centru Maribor, ki izvaja letalsko obrambo pred točo, je za Delo.si dejal, da s posipanjem točonosnih oblakov »proti naravi ne moremo zmagati, lahko pa ublažimo njen bes«. Toda kot opozarja agencija za okolje, učinkovitost letalske obrambe pred točo ni znanstveno dokazana.
Drži sicer, da lahko vnos srebrovega jodida v teoriji in laboratorijskih preizkusih povzroči nastanek manjših zrn toče, ki se med padanjem proti tlom delno ali v celoti stopijo in tako povzročijo manjšo škodo. Vendar v naravi zaradi velikih količin sproščene energije in močnih vetrov v točonosnih oblakih ni mogoče zagotoviti, da bo srebrov jodid učinkoval v tistem delu oblaka, kjer nastaja toča, je pojasnil Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo in hidrologijo na Arsu.
Kralj nas je po dokaze o učinkovitosti letalske obrambe pred točo usmeril na spletno mesto mariborskega letalskega centra. Večine tam navedenih virov nam ni uspelo najti na spletu, našli smo le študijo hrvaškega hidrometeorološkega zavoda iz leta 2003 in grško študijo iz leta 1994. Prva ima več metodoloških pomanjkljivosti, med drugim navaja raziskave, ki so merile vpliv letalske obrambe na zavarovalno škodo in primerjale obseg škode v različnih obdobjih. Arso opozarja, da taka metodologija ni ustrezna. Druga študija je po besedah avtorjev izpeljana ustrezno, vendar je objavljena v reviji, ki ne uživa ugleda v meteorološki stroki, je pojasnil Bergant.
Povrhu so na Arsu že v študiji Toča in obramba pred njo iz leta 2004 ugotavljali, da znanstveno ustrezno izpeljani preizkusi, denimo v ZDA in Švici, učinkovitosti letalske obrambe pred točo ne potrjujejo.
Trditev, da z letalsko obrambo pred točo lahko ublažimo »bes« narave, je neutemeljena.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
