Za podnebne spremembe je kriv predvsem človek
Avtor: Nina Rozman
TRDITEV
»Podnebne spremembe obstajajo, vendar jih ne povzročajo ljudje, vsaj ne v takšnem obsegu, kot nas strašijo, so naraven proces.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po poročilu medvladnega panela za podnebne spremembe iz marca letos ljudje z visokim socialno-ekonomskim položajem nesorazmerno veliko prispevajo k izpustom toplogrednih plinov, a hkrati lahko tudi največ pripomorejo k njihovemu zmanjšanju. Foto: Xinhua/STA
Bioterapevt Marjan Ogorevc je v prispevku, 29. septembra objavljenem na portalu Sensa, trdil, da »podnebne spremembe obstajajo, vendar jih ne povzročajo ljudje, vsaj ne v takšnem obsegu, kot nas strašijo«, saj gre za »naraven proces«.
Gregor Vertačnik, klimatolog na Arsu, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je praktično celoten dvig temperature na svetovni ravni od druge polovice 19. stoletja do danes »posledica človekovega vpliva na podnebje«.
Skliceval se je na poročilo medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) iz marca letos, v katerem so ugotavljali, da je bilo človekovo delovanje ključni razlog za segretje svetovnega ozračja za 0,8 do 1,3 stopinje Celzija med drugo polovico 19. stoletja in obdobjem 2010–2019. Človek je po njihovih ugotovitvah k temu segrevanju prispeval od 0,9 do 1,2 stopinje Celzija, naravni dejavniki pa od minus 0,1 do 0,1 stopinje.
Poleg tega je Vertačnik pojasnil, da je stališče Arsa do podnebnih sprememb skladno s šestim poročilom IPCC, na katerega so se sklicevali tudi v povzetku ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Tam so med drugim pojasnili, da so »segrevanje podnebnega sistema in s tem povezane podnebne spremembe fizikalno izmerjeno dejstvo«.
Človekov vpliv na podnebni sistem je po oceni Arsa jasen, saj mnogo opazovanih sprememb v zadnjem stoletju ni mogoče pojasniti zgolj z vplivom naravnih dejavnikov.
Po ugotovitvah IPCC je na segrevanje ozračja, oceanov in kopna nedvomno vplivalo človekovo delovanje. V poročilu so še zapisali, da na segrevanje troposfere, to je del atmosfere, v katerem nastajajo vremenski pojavi, najverjetneje najbolj vplivajo izpusti toplogrednih plinov.
O vplivu naravnih procesov na podnebne spremembe je presojala tudi ameriška zvezna agencija za zaščito okolja (EPA). Po ugotovitvah agencije »naravni procesi vedno vplivajo na zemeljsko podnebje in lahko pojasnijo podnebne spremembe pred industrijsko revolucijo v 18. stoletju«, ne pa tudi po njej.
Med naravnimi procesi, ki vplivajo na podnebne spremembe, je EPA navedla spremembe v Zemljini orbiti in rotaciji, sončno aktivnost, odbojnost Zemlje, vulkansko aktivnost in naravne spremembe v koncentraciji ogljikovega dioksida v ozračju.
Infografika, v kateri je EPA predstavila človekove in naravne vplive na globalno segrevanje, kaže, da od leta 1960 nanj v večji meri vplivajo človeški dejavniki, zlasti izpusti toplogrednih plinov.
Februarja je Razkrinkavanje.si preverjalo verodostojnost druge Ogorevčeve trditve v intervjuju za tednik Nedelo. Dejal je, da nekatere statistične znanstvene ugotovitve kažejo, da Rh-negativna kri nakazuje več možnosti, da nekdo ni Zemljan. Omenil je tudi teorijo, po kateri naj bi bili Tibetanci in Armenci Nezemljani. Obe trditvi smo označili za psevdoznanost.
Odgovorna urednica revije Sensa in urednica istoimenskega portala sta za Razkrinkavanje.si pojasnili argumente za objavo Ogorevčevega prispevka. Objavili sta ga, ker »je pravica do izražanja kritičnega stališča pomembna v vsakem medijskem okolju«. Njihova uredniška politika »sloni na pomembnosti raziskovanja alternativnih stališč in teorij«, da bralcem olajša razumevanje podnebnih sprememb. Kot sta dodali, »različna stališča bralcem omogočajo boljšo osnovo za lastno oblikovanje mnenja in razmišljanje o tej temi«.
Čeprav je Ogorevc kritiziral večinsko mnenje o podnebnih spremembah, je prispevek po njuni oceni »podprt s kakovostnimi raziskavami in argumenti«, članki, kritični do mnenja, ki ga ima o podnebnih spremembah večina strokovnjakov, pa »so del odgovornega novinarstva, ki služi resničnemu informiranju javnosti«.
Ogorevc se je v prispevku skliceval tudi na »tako imenovano znanstveno opozicijo, ki ima drugačno mnenje od osrednje znanosti«. Posebej je omenil hrvaškega fizika Vladimirja Paara, ki naj bi dokazal, da je Zemlja v zadnjih 800 letih vstopila v ledeno dobo. Trdil je, da »s tem, ko človek povečuje koncentracijo ogljikovega dioksida v atmosferi, ustvarja potrebno ravnovesje, da do ledene dobe prihaja bolj počasi«.
Žiga Zaplotnik, predavatelj dinamične meteorologije na fakulteti za matematiko in fiziko, je za Razkrinkavanje.si že januarja potrdil, da ima Zemlja približno 100.000-letne naravne cikle ogrevanja in ohlajanja. Zdaj je torej v toplem obdobju s tendenco rahlega ohlajanja, a je hitrost njenega naravnega ohlajanja več kot stokrat manjša od zdajšnje hitrosti ogrevanja.
SKLEP
Portal Sensa je 29. septembra objavil prispevek bioterapevta Marjana Ogorevca, ki je trdil, da »podnebne spremembe obstajajo, vendar jih ne povzročajo ljudje, vsaj ne v takšnem obsegu, kot nas strašijo«, saj da gre za »naraven proces«.
Klimatolog na Arsu Gregor Vertačnik je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je celoten dvig svetovne temperature od druge polovice 19. stoletja do danes »posledica človekovega vpliva na podnebje«.
Po ugotovitvah ameriške zvezne agencije za zaščito okolja naravni procesi vplivajo na podnebje, vendar je z njimi mogoče pojasniti le tiste podnebne spremembe, ki so se zgodile pred industrijsko revolucijo, torej pred začetkom 18. stoletja.
Trditev Marjana Ogorevca, da so podnebne spremembe naraven proces, obstajajo, »vendar jih ne povzročajo ljudje, vsaj ne v takšnem obsegu, kot nas strašijo«, ne drži. Naravni procesi lahko vplivajo na podnebne spremembe, a je z njimi mogoče pojasniti le spremembe pred začetkom 18. stoletja. Poznejše spremembe so posledica človekovega delovanja.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.