Zadolževanje te in prejšnje vlade ni primerljivo
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
»Ta vlada nas je zadolžila za 8 milijard. Vlada Marjana Šarca je v tistem dobrem letu, ko je bila na oblasti, privarčevala 250 milijonov in pustila v proračunu v letu 2020 225 milijonov viška. Danes govorimo o 4 milijardah minusa letos v proračunu. Danes je ta minus 1,6 milijarde. Toliko o uspešnosti, operativnosti in sposobnosti te vlade.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Nekdanji državni sekretar Damir Črnčec je v Tarči o novih političnih projektih strank in gibanj govoril o rezultatih prejšnje vlade. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Ta vlada nas je zadolžila za 8 milijard,« je 20. maja v oddaji Tarča na TV Slovenija zatrdil Damir Črnčec, državni sekretar v kabinetu prejšnjega predsednika vlade Marjana Šarca, zdaj svetovalec LMŠ. Kot je trdil v oddaji, je primanjkljaj do tedaj znašal 1,6 milijarde, sicer pa bo letos po njegovih napovedih v proračunu 4 milijarde evrov primanjkljaja.
Dejal je še, da je vlada Marjana Šarca v dobrem letu na oblasti privarčevala 250 milijonov evrov in v lanskem proračunu pustila 225 milijonov presežka.
Na kaj se je Črnčec skliceval, ko je izjavil, da je Šarčeva vlada privarčevala 250 milijonov evrov, ni jasno, prav tako tega niso pojasnili v stranki LMŠ. Je pa Slovenija leto 2019 po podatkih zaključnega računa proračuna za to leto končala s skoraj 224,8 milijona evri presežka, podobno kot je trdil Črnčec.
V stranki LMŠ pa so pojasnili, da se je Črnčec pri podatku o osemmilijardni zadolžitvi pod to vlado skliceval na odgovor finančnega ministrstva na poslansko vprašanje Alenke Bratušek. Ministrstvo je Bratuškovi aprila odgovorilo, da se je državni dolg pod zdajšnjo vlado povečal za 8,1 milijarde evrov.
Črnčec je v oddaji še napovedal, da bo proračunski primanjkljaj letos dosegel 4 milijarde evrov, pri čemer je poudaril, da je »danes ta minus 1,6 milijarde evrov«. Rebalans proračuna za leto 2021, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani, predvideva primanjkljaj v višini 2,75 milijarde evrov, torej 1,25 milijarde manj, kot je napovedal Črnčec.
Toda vlada je 26. aprila v programu stabilnosti na podlagi podatkov ministrstva za finance predvideni primanjkljaj za letošnje leto ocenila na 8,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma na 4,17 milijarde evrov, torej nekoliko več, kot je dejal Črnčec.
Iz stranke LMŠ so nam posredovali zajem zaslona o zbranih prihodkih in odhodkih proračuna na dan 19. maja s spletnega mesta ministrstva za finance. Takrat, dan pred oddajo Tarča, je bilo v proračunu res 1,6 milijarde primanjkljaja.
Ministrstvo za finance smo prosili, da nam posredujejo podatke za ta dan, a nam jih niso, češ da je podatke »ustrezneje spremljati na mesečni ravni, saj se lahko na dnevni ravni izrazito spreminjajo«.
Tridesetega maja, torej 11 dni po oddaji Tarča, v kateri je nastopil tudi Črnčec, je bilo v državni blagajni po teh podatkih 1,73 milijarde evrov primanjkljaja.
Ekonomski uspeh vlad neprimerljiv
»Neposredna primerjava javnofinančnih gibanj v letih 2019 in 2020 z ekonomskega gledišča ni povsem primerna,« je za Razkrinkavanje.si dejal Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, kjer spremljajo skladnost javnofinančnih politik s fiskalnimi pravili. Pojasnil je, da je bilo leta 2019 »gospodarstvo v normalnih razmerah«, medtem ko je morala vlada Janeza Janše lani sprejeti obsežne omejevalne ukrepe za obvladovanje epidemije, kar je vodilo v »občuten upad gospodarske aktivnosti«.
Fiskalni svet je aprila v oceni dokumentov za pripravo proračuna v obdobju od leta 2021 do 2024 navedel, da so lani neposredni ukrepi za omejitev posledic epidemije k proračunskemu primanjkljaju prispevali skupno 2,78 milijarde evrov oziroma 71,9 odstotka celotnega primanjkljaja.
Preostanek primanjkljaja je bil po tej oceni predvsem posledica posrednih učinkov epidemije, denimo znižanja proračunskih prihodkov zaradi upada gospodarske dejavnosti. Lanski proračunski primanjkljaj v višini 3,87 milijarde evrov je bil tako po oceni fiskalnega sveta »v pretežnem delu neposredno ali posredno posledica epidemije«.
Tudi po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača z ljubljanske ekonomske fakultete je primerjava porabe in zadolževanja Šarčeve in Janševe vlade neprimerna, saj je morala zdajšnja lani z ukrepi odgovoriti na epidemijo. Poleg tega primerjavo proračunov za leti 2019 in 2020, pravi, otežujejo spremembe javnofinančnih pravil EU.
Trinajstega marca lani je evropska komisija namreč sporočila, da bo zaradi zajezitve širjenja koronavirusa ter blažitev socialnih in ekonomskih posledic pandemije sprostila pravila, ki omejujejo javno porabo in višino primanjkljaja. »Šarčevo vlado so omejevali ostri fiskalni pogoji EU, Janševa vlada, pa tudi vse druge vlade v EU, teh omejitev nimajo,« je pojasnil Kovač.
Dvomljiva upravičenost dodatkov v zdravstvu
Stranko LMŠ smo prosili za Črnčecev komentar mnenj, da je primerjava porabe in zadolževanja države v letih 2019 in 2020 neprimerna zaradi drugačnih ekonomskih okoliščin, ki so bile lani predvsem posledica ukrepov za omejevanje epidemije.
Odgovorili so, da je poleg višine porabe in zadolževanja pomembno tudi, za kakšen namen država troši. Opozorili so na oceno proračunskih dokumentov za obdobje od leta 2021 do 2024 fiskalnega sveta, ki je nekatere vladne ukrepe označil za neustrezne.
Po oceni fiskalnega sveta je vlada ustrezno zasnovala ukrepe za omejevanje posledic epidemije, tudi njihov obseg je bil primerljiv z drugimi državami EU. Pri tem pa so opozorili, da je vlada sprejela ali napovedala nekatere ukrepe, ki niso bili namenjeni omejevanju posledic epidemije in poslabšujejo strukturni položaj javnih financ. To so denimo spremembe pokojninske zakonodaje, predlog davčne reforme, možnost prekinitve delovnega razmerja ob izpolnjevanju pogojev za starostno upokojitev in dodatki zaposlenim v javnem sektorju.
Vladni ukrepi tudi po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača niso bili vedno smiselni. Med neracionalnimi odločitvami je navedel dvomljivo upravičenost dodatkov v zdravstvu in neizkoriščenost evropskih sredstev za okrevanje: »Tukaj je bilo veliko neracionalnosti. V evropskem razvojnem paketu smo se odrekli vrsti sredstev. Z razvojnega vidika se ta vlada ni izkazala, za njo je ekonomija sredstvo politike: gre za politično oblast, ne za ekonomsko uspešnost.«
Profesor ekonomije z ljubljanske ekonomske fakultete Maks Tajnikar je med javnofinančno nesmiselnimi potezami vlade prav tako navedel nagrajevanje zdravnikov. Opozoril je, da so se plače pod Janševo vlado povišale za 5,8 odstotka, v javnem sektorju pa za 10,5 odstotka, kar bo vplivalo na proračunski primanjkljaj in konkurenčnost gospodarstva: »Janševa vlada se do javnega dolga vede podcenjujoče.«
SKLEP
Damir Črnčec, državni sekretar v kabinetu prejšnjega predsednika vlade Marjana Šarca, sicer pa svetovalec LMŠ, je 20. maja v oddaji Tarča na TV Slovenija zatrdil, da je aktualna vlada državo zadolžila za osem milijard evrov.
Pri tem se je skliceval na odgovor finančnega ministrstva na poslansko vprašanje Alenke Bratušek, ki je poslanki aprila res pojasnilo, da se je Janševa vlada zadolžila za dodatnih 8,1 milijarde evrov, torej za nekaj več, kot je dejal Črnčec.
V oddaji Tarča je še trdil, da je vlada Marjana Šarca v dobrem letu privarčevala 250 milijonov evrov in v proračunu za leto 2020 pustila 225 milijonov presežka.
Na kaj se je Črnčec skliceval pri trditvi o 250 privarčevanih milijonih Šarčeve vlade, v LMŠ niso pojasnili. Drži pa, da je država leto 2019 sklenila s skoraj 224,8 milijona evrov presežka.
Črnčec je tudi dejal, da bo letos proračunski primanjkljaj znašal štiri milijarde evrov, pri čemer je poudaril, da je »danes ta minus 1,6 milijarde evrov«.
Vlada je primanjkljaj za leto 2021 v aprilskem programu stabilnosti na podlagi podatkov ministrstva za finance ocenila na 8,6 odstotka BDP oziroma na 4,17 milijarde, torej nekaj več, kot je navedel Črnčec.
Devetnajstega maja, dan pred Tarčo, je bilo v proračunu res 1,6 milijarde primanjkljaja, kot je dejal Črnčec, kaže zajem zaslona spletnega mesta ministrstva za finance o proračunski porabi na dan 19. maja, ki so nam ga posredovali iz stranke LMŠ.
Toda po mnenju predsednika fiskalnega sveta Davorina Kračuna je primerjava porabe in zadolževanja aktualne vlade s prejšnjo neustrezna, saj so ukrepi za obvladovanje epidemije lani povzročili »občuten upad gospodarske aktivnosti«. Lanski proračunski primanjkljaj v višini 3,87 milijarde evrov je bil tako po oceni fiskalnega sveta »v pretežnem delu neposredno ali posredno posledica epidemije«.
Tudi po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača z ljubljanske ekonomske fakultete sta proračuna v letih 2019 in 2020 neprimerljiva, saj je morala vlada lani z ukrepi odgovoriti na epidemijo.
Fiskalni svet je v oceni proračunskih dokumentov za posamezna leta v obdobju 2021–2024 med drugim menil, da je vlada ukrepe za omejevanje posledic epidemije ustrezno zasnovala. Opozorili pa so, da je pri tem tudi sprejela ali napovedala ukrepe, ki niso namenjeni omejevanju posledic epidemije in poslabšujejo strukturni položaj javnih financ, kot so spremembe pokojninske zakonodaje, predlagana davčna reforma in dodatki zaposlenim v javnem sektorju.
Tudi profesorja ekonomije z ljubljanske ekonomske fakultete Maks Tajnikar in Bogomir Kovač sta poudarila, da ukrepi aktualne vlade niso bili vedno ekonomsko smiselni, denimo pri nagrajevanju zaposlenih v zdravstvu.
Na kaj se je Črnčec skliceval pri trditvi o 250 privarčevanih milijonih Šarčeve vlade, ni jasno. Drugi podatki o porabi in zadolževanju Šarčeve in zdajšnje vlade, ki jih je Črnčec predstavil v oddaji, so, če upoštevamo zaokroževanje, točni.
Toda pri navajanju podatkov ni upošteval, da ti niso primerljivi zaradi močno spremenjenih ekonomskih okoliščin v času obeh vlad, predvsem posledic ukrepov proti epidemiji covida-19, pa tudi sproščenih javnofinančnih pravil EU v času zdajšnje vlade. Črnčec je torej selektivno predstavil informacije o porabi in zadolževanju države in izpustil druge, denimo drugačne ekonomsko-finančne okoliščine, da bi podprl svojo tezo, zato njegovo trditev označujemo za pristransko.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
