Zaradi pandemije boljši zrak, ni pa jasno, koliko smrti je to preprečilo
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
Najnovejša študija centra za raziskovanje čistosti zraka iz Helsinkov kaže, da je boljša kakovost zraka v Evropi preprečila več kot 11 tisoč prezgodnjih smrti.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Med 15. marcem in 4. majem letos so na slovenski agenciji za okolje v zraku izmerili za 43 odstotkov nižjo povprečno raven dušikovega dioksida in za 14 odstotkov manj delcev PM10 kot v povprečju med letoma 2016 in 2019. Foto: Unsplash
Nižje koncentracije dušikovega dioksida (NO2) in manjše onesnaženje zraka z delci PM10 v aprilu so preprečili 11 tisoč smrti zaradi onesnaženega zraka v Evropi. To so na podlagi 30-dnevnega spremljanja koncentracij NO2 in delcev PM10 ugotovili raziskovalci neodvisnega centra za raziskovanje energije in čistega zraka (CREA) v Helsinkih, o raziskavi pa so 3. maja poročali v oddaji Dnevnik na TV Slovenija.
»Prvotni namen raziskave je bil primerjati trenutno izpostavljenost onesnaženosti s tisto, ki smo jo izmerili pred pojavom novega koronavirusa,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil eden od sodelujočih, Lauri Myllyvirta, glavni analitik na CREA.
Raziskovalci so v aprilu zbrali podatke 1285 postaj za merjenje koncentracije delcev PM10 in 1953 postaj za merjenje koncentracije NO2 po Evropi ter jih primerjali z meritvami preteklih let. Primerjali so stanje onesnaženosti za celotno Evropo in posebej podatke 20 držav, ki evropski okoljski agenciji vsako uro pošiljajo podatke o kakovosti zraka, med katerimi pa ni Slovenije.
Ugotovili so, da se je koncentracija dušikovega dioksida v Evropi od 1. do 30. aprila letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 37, koncentracija delcev PM10 pa za 12 odstotkov.
“Potem ko smo zabeležili izboljšano kakovost zraka, smo hoteli ugotoviti še, kako je ta vplivala na kakovost in dolžino življenja Evropejcev.”
Za oceno števila preprečenih smrti so uporabili poročilo CREA o ekonomskih posledicah onesnaženosti zraka zaradi fosilnih goriv iz letošnjega februarja in lansko poročilo evropske okoljske organizacije (EEA) o kakovosti zraka v EU. Leta 2018 je po ocenah navedenih poročil zaradi onesnaženja zraka umrlo 4,5 milijona ljudi, smrti pa so se v povprečju zgodile 19 let prezgodaj.
Na podlagi vseh zbranih podatkov so sklepali, da je izboljšana kakovost zraka preprečila 11 tisoč prezgodnjih smrti v 21 evropskih državah. Ocena ima 95-odstoten interval zaupanja, torej se giblje med 7 tisoč in 21 tisoč.
»Natančno število zmanjšanja smrti bo zaradi kroničnih vplivov onesnaženega zraka na zdravje opazno šele čez nekaj let,« je opozoril Myllyvirta. Tako ne morejo natančno oceniti, v kolikšnem obdobju bo umrlo 11 tisoč ljudi manj. Dodal je, da ima pri tem pomembno vlogo tudi spremenjen način življenja v času novega koronavirusa, saj so bili Evropejci zaradi omejitve gibanja manj izpostavljeni onesnaženemu zraku.
Raziskava z nekaterimi omejitvami
Čeprav so merili manjše onesnaženje zraka samo en mesec, to pomeni manjšo smrtnost, je ugotovitve raziskave povzel Aljoša Slameršak, klimatolog in raziskovalec na univerzi v Barceloni. Ta predpostavka se mu zdi ustrezna, saj se tveganje za kronične zaplete pri občutljivih ljudeh denimo zmanjša že, ko se premaknejo iz močno onesnaženih mestnih središč na podeželje.
“Študija je ustrezna metoda za prvo oceno, natančnejši odgovor pa bi podale študije o vzrokih smrti”
Da je ustreznost rezultatov raziskave centra CREA težko interpretirati, saj je njihov vzorec meritev premajhen, pa menijo na nacionalnem inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri tem so opozorili, da ne moremo natančno določiti, kateri posamezniki bi prezgodaj umrli, ampak gre za število smrti na ravni populacije. Prav tako v raziskavo niso zajeli dejavnikov, kot so bivalne razmere in socialni status posameznikov, kajenje tobaka in koncentracije ozona v zraku, ki bi lahko vplivali na število preprečenih smrti, so še opozorili na NIJZ. »Ker smo manj posedali po lokalih, smo bili morda tudi manj izpostavljeni kajenju.«
V raziskavi centra CREA ni določenega vzorca, saj so vsako od izbranih držav obravnavali ločeno, pa je opozoril Vasja Vehovar s centra za družboslovno informatiko. »Če nabor držav ni izčrpen, potem ugotovitve veljajo le za 21 držav. Svoje ugotovitve bi lahko podkrepili z opozorilom, da gre za 93 odstotkov evropske populacije.« Nekatere raziskave po njegovih besedah pogosto izpustijo nekaj odstotkov populacije, ker bi bila vključitev vseh nesorazmerno draga.
Da je število primerov, ko je bila izmerjena manjša onesnaženost zraka, v raziskavi dovolj veliko, a njihovega vpliva na število smrti ne gre posploševati na celotno Evropo, se strinja Katja Lozar Manfreda s centra za družboslovno informatiko: »V poročilu prav tako ni naveden podatek o merjenju in vzorcu za število mrtvih zaradi onesnaževanja.« Dodala je, da je na intervalu preprečenih smrti med 7 tisoč in 21 tisoč sredina intervala 14 tisoč in ne 11 tisoč preprečenih smrti, podatek o intervalu zaupanja pa se po različnih tabelah v poročilu ne ujema.
Raziskovalci centra CREA so v raziskavi primerjali uradne podatke meritev o onesnaženosti v 20 evropskih državah, a nekaterih izmed teh v izračunih hipotetičnega zmanjšanja števila umrlih zaradi manjše onesnaženosti v 21 državah ni. »To, da se Hrvaška na prvem grafu pojavi, v drugi tabeli pa ne, s Srbijo pa je ravno obratno, ne pripomore k dobremu vtisu o študiji. Ni enakega sortiranja držav, niti opombe, kjer bi to pojasnili,« je dodal Vehovar.
Na manjše število smrti vplivajo tudi drugi dejavniki
Poleg pomanjkljivosti, ki sta jih ugotovila strokovnjaka statistike in informatike s centra za družboslovno informatiko, so na eno opozorili tudi pri agenciji za okolje (Arso). Menijo, da bi morali v raziskavi za zanesljivo sklepanje o zmanjšanju števila smrti zaradi manj onesnaženega zraka primerjati pretekle meritve ob istem vremenu. S primerjavo meritev le v enakih obdobjih se temu lahko približamo, vendar »v najboljšem primeru tako dobimo samo oceno vpliva ukrepov ob novem koronavirusu na kakovost zraka v spomladanskem času«.
Na Arsu so zato podali primerjavo izboljšanja kakovosti zraka v zimskem času. Če bi ukrepe ob epidemiji uvedli pozimi, bi bilo število preprečenih smrti lahko precej manjše od 11 tisoč. Zaradi povečanega kurjenja na malih kuriščih, ki zrak onesnažujejo z delci PM10, bi se morda te vrednosti dodatno povečale, saj bi se več zadrževali doma.
Onesnaženje zraka v povprečju manjše
Po podatkih Arsa so meritve kakovosti zraka na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad, Maribor, Nova Gorica, Zagorje in Celje med 15. marcem in 4. majem v povprečju pokazale 43-odstotno znižanje koncentracije NO2 glede na povprečje med letoma 2016 in 2019. Podobno je bilo s koncentracijo delcev PM10, ki je bila v enakem obdobju v povprečju za 14 odstotkov nižja kot v istem obdobju lani, z izjemo dni med 27. in 29. marcem, ko je dele Slovenije zajel puščavski prah.
Med 15. marcem in 4. majem sta bili po podatkih Arsa količina delcev PM10 in koncentracija NO2 najmanjši v Novi Gorici, največji pa v Celju. Na te vrednosti poleg emisij močno vpliva tudi vreme, ki se med tema mestoma lahko precej razlikuje, so glede interpretacije podatkov še opozorili na Arsu.
“Zelo podoben vpliv na izboljšanje kakovosti zraka kot v omenjeni študiji smo opazili tudi v Sloveniji. ”
Nižja koncentracija delcev PM10 in NO2 v zraku je preprečila več kot 11 tisoč prezgodnjih smrti, je ocenil neodvisni raziskovalni center CREA za 21 evropskih držav. Za klimatologa Aljošo Slameršaka je raziskava dobra prva ocena za potrditev, da je manjše onesnaženje zraka pomenilo manjšo smrtnost, za natančnejše ocene pa bi potrebovali študije o vzrokih preprečenih smrti.
Po opozorilih statistikov bi morali v raziskavi opozoriti, za koliko in katere države ugotovljeni rezultati veljajo in zakaj, prav tako bi morali bolj natančno opisati, kako so izračunali hipotetično znižanje števila smrti po državah.
Poleg tega so tako na Arsu kot na NIJZ opozorili, da bi bilo za natančnejše sklepe treba upoštevati tudi vremenske razmere v primerljivih obdobjih, zadnji pa so navedli še, da so pomembne tudi spremenljivke, kot je količina ozona v zraku in bivanjske razmere posameznikov.
Onesnaženost zraka se je v času koronavirusa res zmanjšala, koliko prezgodnjih smrti je to dejansko preprečilo, pa bo jasno šele v prihodnjih letih, so priznali tudi na centru CREA, kjer so raziskavo izvedli. Trditev, da je boljša kakovost zraka v Evropi preprečila več kot 11 tisoč prezgodnjih smrti, zato po tipologiji Razkrinkavanja.si uvrščamo v sivo cono.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
