Fotografija kapsule, ki naj bi vsebovala covid-19, je fotomontaža
Avtorja: Matej Simič, Maja Čakarić
Besedilo na kapsuli ni smiselno, vsebuje slovnične in vsebinske napake, predmet pa je nenavadno osenčen. Foto: Facebook
»Protokol za iztrebljanje s covidom-19.« Fotografija s tem napisom na ovalnem predmetu, nekakšni kapsuli, odvrženi v naravi, je v začetku maja zakrožila med slovenskimi uporabniki facebooka. Na kapsuli je napis »U. S. ARMY« (ameriška vojska), v desnem kotu tulca pa piše, da je namenjena v Italijo.
Pod objavljeno fotografijo so slovenski in tuji uporabniki facebooka komentirali, da gre za prevaro. Med drugimi so trdili, da je kapsulo nad Italijo odvrgel Nato. Drugi uporabniki pa so zatrjevali, da je fotografija fotomontaža. Slovenski profil Civilna iniciativa Modro nebo je kmalu po objavi fotografije, ki smo jo preverjali, objavil, da gre za fotomontažo. Fotografijo so označili za lažno novico. Podobno so že aprila ugotavljali hrvaški, italijanski in belgijski portali za preverjanje verodostojnosti medijskih vsebin.
Po dostopnih informacijah je bila izvirna fotografija kapsule 2. aprila objavljena v italijanski facebook skupnosti Tamarrowland, ki je namenjena »le zabavi«. V komentarju k sliki so avtorji objave navajali, da je ameriška vojska kapsule odvrgla iz letala na odročnih krajih in da naj bi jih našli tudi v Franciji in na Grenlandiji.
Nepravilnosti vidne s prostim očesom
Sodeč po napisu na kapsuli naj bi ta vsebovala bolezen covid-19. Bolj ustrezen bi bil napis, da vsebuje virus sars-cov-2, kajti bolezen, imenovana covid-19, se širi z okužbo z virusom sars-cov-2, so pojasnili na nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer tudi sami sklepajo, da gre za fotomontažo.
Ime naše zahodne sosede je na kapsuli zapisano z malo začetnico. Da je objava fotomontaža, pa kaže tudi pisava, uporabljena v napisu »U. S. ARMY« na njej, ki je drugačna od uradne pisave ameriške vojske.
Da je fotografija digitalno obdelana, med drugim kažejo oblika, velikost in barva črk. Avtor je kapsulo slikal iz perspektive, tako da je njen desni del na fotografiji videti širši kot levi. Tako bi moral biti tudi napis na desni polovici kapsule širši, a je velikost črk enaka, kar ni mogoče, je pojasnil sodni izvedenec Gregor Kovač z agencije za forenziko, fotografijo in kineziologijo. Za Razkrinkavanje.si je identificiral nekatere ključne in najbolj očitne znake fotomontaže.
Opozoril je tudi na senčenje besedila. Kot je razvidno iz prve slike, besede »extermination protocol covid-19« mečejo senco na kapsulo tudi na mestih, kjer jih sonce ni obsijalo, medtem pa senčenja pri besedah »U. S. ARMY« in »Destination italy« ni. Kot je poudaril Kovač, »besedilo v resnici ne more metati sence, saj tekst ni dvignjen«.
Na sliki je še mogoče videti, da je bil del odpadlega lista (ob spodnjem robu kapsule) računalniško odstranjen, tako da ni prekril napisa. Dele kapsule so osvetlili sončni žarki, vendar črke na teh mestih niso obsijane.
Slika 1: Da je to fotomontaža, dokazujejo nepravilno senčenje, osvetlitev in besedilo, ki prekriva liste ob kapsuli.
Kot je razvidno iz druge slike, so gube in druge fizične anomalije na kapsuli vidne le na njeni površini, ne pa tudi na črkah, kar je nemogoče, je še pojasnil Kovač. Da so bile črke na fotografijo kapsule dodane pozneje, kažeta še dve podrobnosti, je opozoril, in sicer odpadlo listje in napačna osvetlitev.
Slika 2: Površinske anomalije so vidne le na površini kapsule, ne pa tudi na črkah.
Da je vsebina predmeta izmišljena, fotografija pa digitalno predelana, dokazuje še komaj viden diagonalni napis »Made in Germany« (izdelano v Nemčiji), osvetljen na tretji sliki.
Slika 3: Napis »Made in« levo, »Germany« desno.
Računalniška analiza potrdila sum o fotomontaži
O lastnostih digitalno posnete fotografije (kje in kdaj je bila posneta, s kakšno napravo, kako kakovostna je) bi izvedeli več, če bi preverili njene metapodatke, vendar se ti ob objavi na facebooku samodejno izbrišejo.
Kljub temu pa je v podatkih o sliki ostala sled, da je bila obdelana s programom za obdelavo fotografij Photoshop. To smo ugotovili s pomočjo spletnega orodja Forensically. Pri analizi s programom za preverjanje verodostojnosti InVid pa nam je še dodatno pomagal prof. dr. Borut Batagelj iz laboratorija za računalniški vid na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko.
Del izpisa lastnosti fotografije. Med njimi je tudi podatek o spremembi fotografije z orodjem za urejanje fotografij Photoshop.
Sume, da gre za fotomontažo, je mogoče potrditi tudi z analizo stopenj kompresije različnih delov slike. Kompresija slikovnih informacij omogoča, da v istem prostoru shranimo večjo količino podatkov, pri tem pa se spreminjajo lastnosti, velikost in kakovost fotografije.
Funkcija JPEG ghosts v programu InVid, ki prepozna dele fotografije z drugačno stopnjo kompresije, je pokazala, da se napis »U. S. ARMY« močno razlikuje od preostale površine kapsule, kar pomeni, da je bil najverjetneje pozneje dodan s programom za obdelavo fotografij.
Analiza s programom JPEG ghosts
Podobno, torej s prepoznavanjem pozneje dodanih elementov glede na stopnjo kompresije, deluje nivojska analiza napake (angl. error level analysis). Batagelj je s to analizo ugotovil, da je bil napis dodan, kar se vidi v delu slike, kjer je napis U. S. ARMY.
To je dodatno potrdila izolacija nizkofrekvenčnega šuma (angl. median filtering noise residue) v različnih delih fotografije. Spodnja slika kaže razliko v frekvencah šumov fotografije na mestu, kjer je upodobljena kapsula, in tistem, kjer je napis. Če bi bil napis dejansko na kapsuli, bi imela oba isto frekvenco šuma.
Nivojska analiza napake
Ostanek šuma filtra mediane
Za komentar smo prosili tudi upravitelja italijanske facebook skupine Tamarrowland, ki je po dostopnih podatkih prva objavila sliko »kapsule s covidom-19« , vendar odgovora nismo prejeli.
Fotografija kapsule, v kateri naj bi bila bolezen covid-19, je fotomontaža. To sta z različnimi analizami potrdila dva strokovnjaka za digitalno forenziko fotografij. Fotografija je lažna.
Lažna objava
Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.
