Boj proti davčnim oazam se nadaljuje
Zala Čas
—
Pristojni organi številnih držav so napovedali preiskave v zvezi z razkritji Pandorinih dokumentov, odzivi pristojnih v Sloveniji pa za zdaj ne obetajo sprememb v boju proti davčnim oazam.
Foto: Unsplash
»Pandorini dokumenti dokazujejo, da smo daleč od pravega konca davčnih oaz in mednarodnega izmikanja davkom,« je razkritja Pandorinih dokumentov za Oštro komentirala Maruša Babnik z inštituta Ekvilib, kjer pokriva področje korporativne davčne odgovornosti.
Pod koordinacijo mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) so novinarji po svetu leto dni analizirali 11,9 milijona Pandorinih dokumentov, »pobeglih« iz 14 registracijskih družb, ki za svoje mednarodne stranke ustanavljajo in upravljajo slamnata podjetja.
V največjem novinarskem projektu doslej so razkrili finančne skrivnosti sedanjih in nekdanjih svetovnih voditeljev ter javnih funkcionarjev, denimo poslovanje nekdanjega češkega predsednika vlade Andreja Babiša in jordanskega kralja v davčnih oazah. V novinarski preiskavi sodelujeta tudi centra Oštro v Sloveniji in na Hrvaškem.
V Sloveniji smo Pandorino skrinjico na Oštru odprli 4. oktobra z razkritjem, da mariborski podjetnik Marko Glinšek stoji za prodajo kozmetičnih izdelkov Lux Factor, ki jih je zdravstveni inšpektorat prepovedal že leta 2017.
Glinšek je bil lani obsojen zaradi preslepitve kupcev, v Bosni in Hercegovini pa ga sumijo pranja denarja prek tamkajšnjega podjetja, ki mu ga je pomagala ustanoviti Dijana Đuđić, domnevna operativka davčnega svetovalca Roka Snežiča. Oba sta predmet tožilskih preiskav v več državah.
Na slovenski finančni upravi so za Oštro komentirali, da z zanimanjem spremljajo vse objave novinarjev v zvezi z davki. »Še posebej smo pozorni na morebitne nove informacije glede konkretnih davčnih zavezancev, ki jih lahko uporabimo v postopkih nadzora.« Vendar pravijo, da do zdaj objavljene informacije iz Pandorinih dokumentov niso prinesle dodane vrednosti pri konkretnih davčnih nadzorih.
Na vprašanja, kako bodo ukrepali v konkretnih primerih goljufij, ki smo jih razkrili na Oštru, »zaradi varovanja davčne tajnosti« niso odgovorili.
“Pandorini dokumenti dokazujejo, da smo daleč od pravega konca davčnih oaz in mednarodnega izmikanja davkom.”
Hrvaški inšpektorat v nadzor
Na Hrvaškem, kjer prav tako prodajajo izdelke Lux Factor, po do zdaj dostopnih informacijah pristojni niso podvomili o kakovosti kozmetičnih izdelkov. Toda po novinarskih vprašanjih Oštra so z zdravstvenega inšpektorata sporočili, da bodo uvedli nadzor nad proizvodnjo in prodajo izdelkov Lux Factor na tamkajšnjem trgu.
Na vprašanja, kako komentirajo razkritja o podjetju Lux Factor in zakaj lahko podjetje še vedno oglašuje in prodaja izdelke na slovenskem trgu, so na slovenskem tržnem inšpektoratu za Oštro odgovorili, da niso pristojni za ukrepanje zoper podjetja, ki nimajo sedeža v Sloveniji. Na dveh spletnih straneh Lux Factorja je namreč navedeno, da ju upravljata podjetji na Madžarskem in Poljskem. Če bodo na inšpektoratu ugotovili, da to drži, bodo o tem obvestili pristojne organe obeh držav, so pojasnili.
Toda na Oštru smo že 4. oktobra poročali, da sta poljsko in madžarsko podjetje slamnati družbi, povezani z Glinškom.
Kako komentirajo ugotovitve Oštra, da je dejanski lastnik sejšelskega podjetja Marko Glinšek in da so izdelki Lux Factor še danes v prodaji, oglašuje pa jih več vplivnic na družbenih omrežjih, smo vprašali tudi zdravstveni inšpektorat, ki je pred štirimi leti prodajo prepovedal. Odgovorili so, da ugotovitev »ne morejo komentirati«.
KPK ne bo uvedla postopkov
Na Oštru smo med drugim razkrili tudi skrito podjetje nekdanje poslanke stranke SMC Maruše Škopac v davčni oazi Britanski Deviški otoki, o katerem v času mandata med letoma 2014 in 2018 ni poročala komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
»Komisija vsekakor pozdravlja tovrstna razkritja lastništev tujih podjetij,« so komentirali razkritja Pandorinih dokumentov.
KPK je denimo šele ob poizvedovanju Oštra izvedela tudi za osem tujih družb, v katerih je imel poslovni delež nekdanji župan Zavrča Miran Vuk. Ta je v postopku osebnega stečaja, preiskujejo ga zaradi suma različnih kaznivih dejanj, Pandorini dokumenti pa razkrivajo, kako je posloval prek davčnih oaz. Vendar na KPK zoper Vuka ne bodo uvedli postopka, saj zanj zaradi zastarelosti primera niso izpolnjeni pogoji.
Če se ugotovi, da funkcionar ni poročal o vsem svojem premoženju, je namreč mogoče postopek zoper njega po zakonu o prekrških uvesti v dveh letih. KPK je sicer nadzor nad Vukovim premoženjem izvedla še v času njegovega mandata, ugotovitve pa je predala pristojnim organom.
Na Oštru smo poročali tudi o poslovanju šoštanjskega podjetnika Romana Stropnika, prijatelja davčnega svetovalca Roka Snežiča, prek podjetja v davčni oazi Belize.
V poslovnem načrtu, ki ga je Stropnik poslal registracijskemu agentu SFM s sedežem v Dubaju, je med drugim napovedal, da bodo največji poslovni partnerji belizejskega podjetja slovenske družbe Arhimont, Skipp gradnje in GH Holding. Tam so partnerstvo zanikali, češ da gre za zlorabo njihovega imena. Prosili so, da jim posredujemo dokument, ki to navaja.
Po objavi zgodbe smo jim posredovali izsek dokumenta, v katerem so navedeni kot partnerji Pro Internationala, in jih prosili za komentar, a so morebitno sodelovanje ponovno zanikali. Na vprašanje, ali nameravajo pravno ukrepati zaradi domnevne zlorabe njihovega imena, kot so napovedali, niso odgovorili. V podjetju Skipp gradnje Oštru niso več odgovarjali na vprašanja.
Premalo politične volje za spremembe
»Nezaslišano je, da nekateri politiki sami uporabljajo tiste taktike in luknje v zakonih, proti katerim obljubljajo rešitve za konec izmikanja davkom,« je dejala Maruša Babnik z inštituta Ekvilib, kjer upajo, da bodo razkritja vzbudila več interesa javnosti in politične volje za reševanje »zlomljenega« svetovnega davčnega sistema.
Slovenija je del problema, saj nekateri njeni prebivalci uporabljajo davčne oaze, obenem pa sodelujejo v institucijah, kjer naj bi ukrepali proti odtekanju milijard iz javnih blagajn, je pojasnila Babnikova. »To so sredstva, ki bi morala iti za javno zdravstvo, šolstvo in boj proti podnebnim spremembam, kar je v tem času še toliko bolj pomembno.«
Spomnila je, da civilna družba v sklopu mednarodnih mrež, kot je mreža za davčno pravičnost, že vrsto let predlaga sprejetje ukrepov na ravni Združenih narodov in nato njihovo uvedbo na nacionalni ravni. Mreža za davčno pravičnost je nevladna organizacija, ki v boju proti davčnim oazam združuje številne raziskovalce in aktiviste.
Kot je pojasnila, civilna družba v luči razkritij Pandorinih dokumentov zahteva odpravo slamnatih podjetij in uvedbo skupnega registra dejanskih lastnikov za podjetja, sklade in podobno. Prav tako si prizadeva za pravno odgovornost davčnih svetovalcev, ki stranke spodbujajo k poslovanju prek davčnih oaz, in za večjo progresivnost nacionalnih davčnih sistemov, saj bi tako lahko vlade zmanjševale neenakost med državljani.
»Zaradi takšnih razkritij politiki ne morejo reči, da ne vedo, v čem je težava,« je za Oštro dejal vodja projektov in raziskovalec pri organizaciji Transparency International Slovenia Sebastijan Peterka. Po njegovem mnenju bi si morali v Sloveniji prizadevati za mednarodno usklajene ukrepe zoper zlorabe davčnih oaz.
Tako denimo od ministra za finance Andreja Širclja v Transparency International pričakujejo, da bo o spremembah davčne zakonodaje razpravljal na ravni Evropske unije, kot je to v vlogi poslanca SDS zagovarjal že leta 2017. Takrat je namreč ob razkritjih Rajskih dokumentov in LuxLeaks vlado pozval, naj se v Bruslju zavzame za »harmonizacijo davčne zakonodaje« držav članic EU.
Drugod pozivi k preiskavam
Na preiskovalne zgodbe več kot 600 novinarjev, ki so razkrili finančne skrivnosti svetovne elite, so se odzvali tudi nekateri voditelji in državni organi po vsem svetu.
Poslanci evropskega parlamenta so 21. oktobra izglasovali resolucijo o Pandorinih dokumentih, podprli so jo tudi vsi slovenski evropski poslanci. Nacionalne organe članic EU so pozvali, naj podrobneje preiščejo nepravilnosti v svojih državah in pregledajo premoženje posameznikov, omenjenih v Pandorinih dokumentih. Da naj prouči razkritja, so pozvali tudi evropsko komisijo.
V Španiji, Mehiki in Avstraliji so pristojni organi napovedali, da bodo preiskali morebitne finančne goljufije njihovih državljanov, katerih finančne goljufije so bile razkrite v Pandorinih dokumentih. Na twitterju se je na razkritja odzval pakistanski premier Imran Khan in najavil preiskavo vseh državljanov Pakistana, ki so se pojavili v dokumentih, in ukrepanje ob morebitni potrditvi nezakonitih dejanj.
Češka policija je po razkritju o poslovanju nekdanjega premiera Babiša tvitnila, da bo češki center za boj proti organiziranemu kriminalu SKPV preiskal finančne aktivnosti vseh čeških državljanov, ki jih razkrivajo Pandorini dokumenti, tudi Babiša.
V Braziliji je vodja opozicije Alessandro Mollon napovedal, da bo organe pregona pozval, naj preiščejo finančne aktivnosti v davčnih oazah finančnega ministra Paula Guedesa in predsednika centralne banke Roberta Camposa Neta.
