Deset let razkrivanja finančnih skrivnosti
ICIJ, prevod Oštro
—
Gerard Ryle, direktor Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev, je usmerjal skupine novinarjev, ki so sodelovali v mednarodnih preiskavah, kot sta Panamski in Rajski dokumenti. V pogovoru je povedal, kako se je pred natanko desetimi leti vse začelo.
Gerard Ryle. Foto: ICIJ
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) praznuje 3. aprila dvojno obletnico. Na ta dan leta 2016 so Panamski dokumenti začeli polniti naslovnice časopisov in najbolj gledane oddaje televizijskih programov po vsem svetu, istega dne leta 2013 pa je bila v medijih objavljena prva preiskava ICIJ o davčnih oazah Secrecy for Sale (Tajnost naprodaj), pozneje znana kot projekt Offshore Leaks.
Ta je avstralskega novinarja Gerarda Ryla pripeljala v Washington, kjer je prevzel mesto direktorja ICIJ. Novinarska preiskava je združila več kot sto novinarjev, ki so proučevali velikansko podatkovno bazo »pobeglih« dokumentov o finančnih skrivnostih. Od takrat je tovrstno novinarsko sodelovanje – široko, celovito, čezmejno in utemeljeno na velikem številu podatkov – postalo zaščitni znak novinarskega dela ICIJ.
Ryle je delil svoje izkušnje in misli o vplivu poročanja ICIJ v zadnjih desetih letih in opisal, kako je vse to spremenilo njegovo življenje ter življenje drugih po svetu.
Kdaj ste se prvič zavedeli skrivnostnega sveta offshore financ in vzporedne ekonomije, ki teče skozenj?
Z davčnimi oazami sem se spoznal, ko sem bil preiskovalni novinar v Avstraliji, nekaj let prej, preden sem prevzel vodenje ICIJ.
Začelo se je z moškim, ki je trdil, da je izumil čarobno tabletko. Ta naj bi, potem ko si jo enkrat vstavil v rezervoar vozila, čudežno odpravila strupene emisije in občutno zmanjšala porabo goriva. Tabletka je navdušila Avstralijo, pritegnila pozornost veliko najvplivnejših ljudi v državi in slavnih športnikov – celo tako, da so vlagatelji vanjo vložili 60 milijonov dolarjev.
Toda vse skupaj je bila velika ponzijeva shema. Izumitelj čarobne tabletke je prodal milijone ničvrednih delnic podjetja z Britanskih Deviških otokov, ne da bi upošteval ustrezne finančne protokole. Veliko ljudi je verjelo, da bodo postali milijonarji. Spomnim se, da mi je eden od delničarjev, ko je shema propadla in so vlagatelji ugotovili, da so bili ogoljufani, dejal, da mi nikoli ne bo uspelo razvozlati skrivnosti, ki jo je temu podjetju omogočil offshore sistem. To je bil izziv, ki se mu ne bi mogel upreti noben preiskovalni novinar.
Ste si, ko ste prišli na ICIJ s podatki projekta Offshore Leaks, predstavljali, da bo to začetek desetletja trajajoče preiskave?
Po pisanju knjige o podjetju, ki stoji za čarobnimi tabletami, se je name obrnil vir in mi ponudil podrobne informacije o tem, kako so bile vzpostavljene finančne strukture na Britanskih Deviških otokih in v drugih davčnih oazah. Kmalu sem pridobil 2,5 milijona datotek od dveh ponudnikov offshore storitev, torej podjetij, ki v davčnih oazah odpirajo račune za ljudi, ki hočejo svoje poslovanje ohraniti skrito.
Hitro sem sprevidel, da je bilo podjetje s čarobnimi tabletkami samo vrh ledene gore. Obstajale so informacije o tisočih drugih tajnih podjetjih po vsem svetu. V ta skrivni svet ni uspelo prodreti še nikomur, meni pa je nekdo pravkar izročil ključe.
Jasno mi je bilo tudi, da to ni nekaj, s čimer se lahko ukvarja en sam novinar. Zavedal sem se, da sem na začetku dolge poti. Moral sem narediti nasprotno od vsega, kar so me učili kot preiskovalnega novinarja – moral sem deliti. Takrat nihče ni mogel predvideti, kako dolgo bo to potovanje trajalo in da bomo na tej poti izumili povsem nov način novinarskega dela.
Kako se spominjate tega dne pred desetimi leti, ko je bila preiskava Secrecy for Sale prvič objavljena?
Najbolj se spominjam telefonov. Zvonili so brez prestanka. ICIJ je bil takrat majhna organizacija, ki je delovala v tesnih pisarnah s pogledom na uličico, polno smetnjakov. Zelo smo se trudili obvladati vso pozornost, ki smo jo dobivali z vsega sveta.
Ali je mogoče potegniti neposredno povezavo od tega prvega svežnja podatkov do drugih preiskav ICIJ v zadnjih desetih letih, kot so Panamski in Pandorini dokumenti?
Od tistega trenutka do vsega, kar se je zgodilo pozneje, je mogoče potegniti neposredno črto. Spomnim se, da sem takrat dejal, da »uhajanje informacij rodi uhajanje informacij«. Ne samo da smo novinarjem pokazali prednosti izmenjave informacij, ampak je ta prvi projekt o poslovanju v davčnih oazah neposredno vodil do vrste drugih preiskav finančnih skrivnosti, od katerih je vsako preiskavo spodbudila prejšnja. Kmalu po OffShore Leaks smo se začeli ukvarjati s China Leaks, Luxembourg Leaks in Swiss Leaks. Projekt Luxembourg Leaks je sprožil Panamske dokumente, ti pa Rajske dokumente.
Nazadnje je vir, ki ga je navdihnilo naše delo, stopil v stik z mano in mi posredoval 12 milijonov datotek, ki so postale Pandorini dokumenti, največji čezmejni novinarski projekt v zgodovini, v katerem je sodelovalo več kot 600 novinarjev iz 150 medijev v več kot 100 državah.
“Moral sem narediti nasprotno od vsega, kar so me učili kot preiskovalnega novinarja – moral sem deliti. ”
Je kakšen trenutek v preteklih desetih letih preiskovanja davčnih oaz in finančnih skrivnosti, ki se vam je še posebej vtisnil v spomin in je bil morda za vas skoraj neverjeten?
Zaradi cele gore korupcije, ki nam jo je uspelo razkriti, zlasti pri politikih, se še danes tresem od besa. To je sistem, ki ohranja skoraj neverjeten razkorak med premožnimi in revnimi. To je tudi sistem, ki omogoča vse vrste kriminala. Morali bi ga popolnoma odpraviti.
Kako so se stvari spremenile v zadnjih desetih letih, odkar je bila objavljena prva raziskava? In kaj sledi?
Rad verjamem, da znamo danes bolje opravljati svoje delo, saj smo se iz vsake preiskave nekaj naučili. Naš model deljenja informacij in sodelovanja smo uporabili pri drugih pomembnih temah, ki zahtevajo našo pozornost, od pokvarjenih medicinskih vsadkov in podzemnega sveta mednarodne diplomacije do globalnega uničevanja okolja, obenem pa smo usposobili na stotine novinarjev.
Dokler bodo obstajale nepravilnosti, bomo nadaljevali novinarsko delo, ki pretresa svet.
