Oštro s tožbo za javnost premoženja funkcionarjev
Matej Zwitter, Klara Škrinjar
—
Podatki o spremembah premoženja funkcionarjev so po zakonu javni, toda pravosodno ministrstvo in informacijski pooblaščenec se ne strinjata, katere podatke bi bilo treba objaviti. O interpretaciji zakona bo zdaj v tožbi Oštra odločalo upravno sodišče.
Foto: Oštro
»Pridobitev denarnih sredstev, pridobitev in odsvojitev vrednostnih papirjev.« To je vse, kar lahko javnost izve o spremembi premoženja enega od nekdanjih ministrov v letu 2021 iz javne objave komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Čeprav področni zakon že od leta 2010 določa, da so podatki o spremembah premoženja funkcionarjev v času opravljanja javne funkcije javni, je komisija te podatke začela objavljati šele februarja lani. Toda podatki so objavljeni izrazito skopo, saj ne vključujejo vrednosti in drugih podrobnosti o posameznem premoženju, ki bi omogočale zaznavo morebitnega navzkrižja interesov ali koruptivnega ravnanja, državljanom pa nadzor nad delovanjem njihovih predstavnikov.
»Namen objave podatkov o spremembah premoženjskega stanja je, kot izhaja iz samega zakonskega besedila, krepitev transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij,« je ministrstvo za pravosodje poudarilo julija lani v dopisu KPK. Objava podatkov v trenutni obliki »ne sledi namenu zakona, niti ni skladna z določbami (...) zakona o integriteti in preprečevanju korupcije«.
Novinarji Oštra so podatke o spremembah premoženja nameravali uporabiti kot enega izmed javnih podatkovnih virov za projekt Detektor premoženja, podatkovno bazo, ki bi javnosti omogočila nadzor nad premoženjem funkcionarjev. Toda skopi podatki so se večinoma izkazali za neuporabne.
Oštro je nato od KPK zahteval kopije obrazcev, na katerih so člani trenutne vlade, državni sekretarji in poslanci poročali o spremembah svojega premoženja. Komisija je dostop zavrnila, češ da ne gre za javne podatke, saj so javni le skupni podatki o istovrstnem premoženju in ne konkretni podatki o posameznem premoženju.
Pri tej interpretaciji se je komisija sklicevala na mnenje informacijskega pooblaščenca. Ta je odločal tudi o pritožbi Oštra glede zavrnitve dostopa. Zavrnil jo je kot neutemeljeno, zato je Oštro na upravnem sodišču vložil tožbo proti informacijskemu pooblaščencu. Zahteva odpravo zavrnilne odločbe in dostop do kopij premoženjskih obrazcev.
Dolga pot do brezzobe objave
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije že 13 let določa, da so podatki o spremembah premoženja najvišjih funkcionarjev med njihovim mandatom javni, prvič pa so bili objavljeni februarja lani.
Predsednik KPK Robert Šumi je za Oštro pojasnil, da prvotnega zakona ni bilo mogoče izvajati, sporočanje o premoženju približno 22 tisoč zavezancev. Kršitve so pogoste, je pokazal letošnji nadzor KPK nad pravilnostjo poročanja funkcionarjev državnega zbora in vlade. Več kot polovica ni pravilno izpolnila svojih zakonskih obveznosti.
Kot je za Oštro pojasnil Boris Štefanec, ki je KPK vodil od leta 2014 do 2020, se je sam zavzemal za objavo podatkov, toda po opozorilih njegovih namestnikov in strokovnjakov so se odločili proti temu. Menili so namreč, da je preveč možnosti za napake v podatkih, ki so jih poročali funkcionarji, za učinkovit nadzor nad njimi pa niso imeli dovolj kadra. Takrat sta na področju nadzora nad premoženjem delala le dva sodelavca.
Danes zaradi odsotnosti za to področje skrbi samo en uslužbenec komisije, pri čemer nadzira poročanje o premoženju približno 22 tisoč zavezancev. Kršitve so pogoste, je pokazal letošnji nadzor KPK nad pravilnostjo poročanja funkcionarjev državnega zbora, vlade in ministrstev. 41 od 62 »vladnih zavezancev« ki jih je zajela v pregled, pri prijavi premoženjskega stanja ni pravilno izpolnilo svojih zakonskih obveznosti.
Štefanec je sicer prepričan, da bi morali javno objaviti celotno premoženje funkcionarjev, ne samo spremembe med mandatom. Brez teh informacij se namreč ne da neodvisno preveriti, za koliko se je premoženje povečalo, temveč je mogoče le zaupati podatkom, ki so jih poročali funkcionarji: »Če ne vemo, kakšno je bilo začetno stanje, se nadzora ne da izvajati.«
Tudi zaradi potrebe po ureditvi javne objave premoženjskih podatkov je ministrstvo za pravosodje leta 2019 predlagalo novelo zakona, ki je določala, da mora komisija najkasneje v enem letu vzpostaviti informacijski sistem za javno objavo podatkov o spremembah premoženja.
KPK je sicer v času priprave tega zakona predlagala javno objavo vseh podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev, vendar ministrstvo predloga ni upoštevalo. Kot je pojasnilo v utemeljitvi, so tudi sami sprva predlagali objavo celotnega premoženja, a so po pripombah deležnikov, med njimi informacijskega pooblaščenca, objavo omejili le na spremembe premoženja v času mandata.
Toda informacijski pooblaščenec je hotel še korak dlje. Kot kaže povzetek pripomb v strokovni razpravi, je opozoril, da je nabor javno objavljenih podatkov o premoženjskem stanju »izredno širok in deloma nedoločen«. Pozval je k premisleku, ali ne bi za krepitev transparentnosti delovanja funkcionarjev in zaupanja javnosti zadostovala objava zgolj agregiranih podatkov po posameznih vrstah premoženja, denimo skupnih vrednosti premičnin, ne pa podatkov o posamezni premičnini.
Ministrstvo je predlog zavrnilo. Kot so pojasnili, gre v delu res za agregirane podatke, denimo pri denarju na bančnih računih, ki ga je mogoče sešteti. Toda takšno seštevanje pri premičninah ali nepremičninah ni mogoče, zato je treba objaviti podatke o posamezni enoti premoženja, a brez identifikacijskih podatkov.
Čeprav je bil predlog informacijskega pooblaščenca zavrnjen, še vedno narekuje način objave podatkov o premoženju funkcionarjev v Sloveniji.
Čakajoč na prenovo zakona
Poslanci so novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sprejeli oktobra 2020, KPK pa je podatke o spremembah premoženja funkcionarjev začela objavljati februarja lani. Toda podatke je za objavo oklestila skorajda vsakršnih podrobnosti, ki bi javnosti omogočale nadzor in presojo, ali so spremembe premoženja posameznega funkcionarja skladne z njegovimi prihodki.
Če državljana denimo zanima, ali je funkcionar pridobil premičnine, deleže v podjetjih, vrednostne papirje, prihranke ali dolgove, bo iz podatkov KPK lahko izvedel samo to, ali jih je funkcionar »pridobil« ali »odsvojil«. Druge informacije javnosti niso na voljo.
“S takšno objavo ni mogoče graditi zaupanja v delovanje javnega sektorja.”
»Do tega pridemo, če imamo pred očmi samo varstvo osebnih podatkov, kot da je to najpomembnejša tema na svetu. Pa ni!« Tako je način objave komentiral nekdanji predsednik KPK Drago Kos, ki je komisijo vodil med letoma 2004 in 2010, zdaj pa vodi delovno skupino za problem podkupovanja v mednarodnem poslovanju pri organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
»Strinjam se, da so zaradi varstva osebnih podatkov nekatere omejitve potrebne,« je pojasnil svoje stališče in pri tem poudaril, da je OECD leta 2021 v priporočilih za boj proti podkupovanju opozorila, da določbe o varstvu osebnih podatkov ne smejo omejevati učinkovitosti boja proti korupciji.
Aktualni zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa le, da so javni podatki, ki jih funkcionarji posredujejo na obrazcih za poročanje o spremembah premoženja, ne določa pa natančneje, katere podatke lahko komisija objavi. KPK se je za mnenje obrnila tudi na informacijskega pooblaščenca in ministrstvo za pravosodje.
»Dobili smo dve diametralno nasprotni stališči,« je za Oštro pojasnil Robert Šumi, predsednik KPK. Ker je informacijski pooblaščenec pristojen za varstvo osebnih podatkov in tudi prekrškovni organ, so upoštevali njegovo mnenje: »Dokler zakon ne bo konkretno določil, kaj smemo in česa ne, bomo podatke objavljali v tej skopi obliki.«
Informacijski pooblaščenec je februarja lani v mnenju, ki nam ga je posredovala KPK, še naprej zagovarjal stališče, ki ga je pravosodno ministrstvo med pripravo zakona zavrnilo. Po njihovem prepričanju so javni le agregirani podatki o spremembah pri posameznih vrstah premoženja in ne konkretni podatki o posamezni enoti premoženja.
V uradu informacijskega pooblaščenca so za Oštro pojasnili, da se njihovo mnenje od lani ni spremenilo. Prepričani so, da si javnost na podlagi objavljenih podatkov lahko oblikuje mnenje o spremembah premoženja posameznega funkcionarja v času opravljanja funkcije, s čimer je zadoščeno javnemu interesu.
Če bi državni zbor presodil, da je nujno, potrebno in primerno objaviti tudi konkretne podatke o posameznem premoženju, »bi moral to v zakon jasno napisati in takšno obliko objave ustrezno utemeljiti«.
Na ministrstvu za pravosodje, nasprotno, menijo, da je zakon glede podatkov za objavo povsem jasen, in sicer, da so to podatki iz obrazca za poročanje o spremembah premoženjskega stanja, njegovo vsebino pa določi KPK. Po njihovem mnenju »bi normiranje vseh podrobnosti z zakonom privedlo do absurdne situacije«.
Julija lani je ministrstvo v mnenju, ki so ga pripravili na prošnjo KPK, opozorilo, da objava podatkov v trenutni obliki ne ustreza namenu zakona, to je krepitvi transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij. Kot so maja letos dodatno pojasnili za Oštro, iz podatkov nista razvidna ne vrsta posameznega premoženja ne njegova vrednost, zato si javnost ne more ustvariti nikakršnega mnenja o spremembah premoženja: »S takšno objavo torej ni mogoče graditi zaupanja v delovanje javnega sektorja.«
Za doseganje namena zakona bi javnost morala imeti vpogled v vsebino spremembe premoženjskega stanja, je prepričano ministrstvo. Pričakujejo, da bo KPK zagotovila objavo v skladu z zakonom.
Trenutna objava podatkov po njihovi oceni ni skladna niti z določbami zakona. Namen zakonske dikcije, da so javni »podatki, ki jih je zavezanec posredoval prek elektronskega obrazca«, je namreč, da se zagotovi avtentičnost poročanih podatkov. »Objava podatkov ni prepuščena interpretaciji komisije za preprečevanje korupcije, morebitnemu seštevanju ali drugim preračunom, ampak mora biti točno to, o čemer so poročali zavezanci.«
Na KPK so za Oštro pojasnili, da so zaradi nedorečenosti zakonskih določb naročili še mnenje neodvisnega strokovnjaka. Po Šumijevih besedah je ta potrdil mnenje informacijskega pooblaščenca. Pripravili so že predlog sprememb zakona, v katerem so uredili objavo konkretnejših podatkov. Januarja so ga poslali na ministrstvo za pravosodje.
»Takoj ko bo zakon določal, da sme komisija prikazati tip, vrednost in letnico avtomobila, bomo te podatke objavili in se bo vedelo, ali nekdo vozi renaulta za 11 tisoč evrov ali maseratija za 150 tisoč evrov.«
Do takrat pa KPK ravna predvsem po usmeritvah informacijskega pooblaščenca in nadaljuje s skopo objavo podatkov.
Po javnost podatkov na upravno sodišče
Da bi dobil celostno sliko o premoženju funkcionarjev in preveril pravilnost njihovega poročanja KPK, je Oštro od komisije zahteval kopije obrazcev, na katerih so člani vlade, državni sekretarji in poslanci poročali o spremembah premoženja.
Komisija je zahtevo zavrnila, pri čemer se je oprla na mnenje informacijskega pooblaščenca. Kot smo pojasnili zgoraj, ta meni, da smejo biti javni le agregirani podatki o spremembah premoženja, ne pa tudi konkretni podatki. Zavrnilna odločba KPK je v ključnem delu kopija tega mnenja.
Oštro se je na odločbo pritožil. Informacijski pooblaščenec pritožbi ni ugodil. Pri tem je ponovil znano stališče, da je dopustna le objava skupnih podatkov o istovrstnem premoženju, ne pa konkretnih podatkov o posameznem premoženju.
Oštro je zato v začetku aprila na upravnem sodišču vložil tožbo proti informacijskemu pooblaščencu. Objava podatkov v trenutni obliki po prepričanju uredništva ne ustreza ne vsebini ne namenu zakona, to pa je krepitev transparentnosti delovanja funkcionarjev in zaupanja javnosti vanje. Javnost namreč ne more presoditi, ali je funkcionar pridobil več premoženja, kot bi ga lahko s prihodki od opravljanja funkcije, kar je eden od ključnih namenov objave tovrstnih podatkov.
Postopek pred upravnim sodiščem lahko traja več let. Že zdaj pa lahko javnost premoženje najvišjih političnih funkcionarjev spremlja na platformi Detektor premoženja, kjer je Oštro objavil podatke, ki so jih novinarji pridobili iz javnih registrov in drugih javno dostopnih virov. Kopijo obrazca, na katerih so KPK poročali o spremembah svojega premoženja, je uredništvu posredovalo pet od 21 članov vlade.
