Evropska komisija prepovedala nevrotoksična pesticida
Anuška Delić, Katarina Bulatović, Maja Čakarić
—
Večina predstavnikov držav članic EU v stalnem odboru evropske komisije za rastline, živali, hrano in krmo je danes odločila, da pesticidoma klorpirifosu in klorpirifos-metilu ne podaljšajo dovoljenja za uporabo. Pesticida, ki sta nevrotoksična, bosta morala z evropskih trgov do aprila 2020.
Pri nas kmetje s klorpirifosom najpogosteje zatirajo škodljivce v vinogradih in na jablanah. Foto: Unsplash
Evropska komisija predvidoma konec januarja ne bo več potrdila dovoljenja za uporabo obeh klorpirifosov, ki se izteče 31. januarja 2020. Predpisa, ki ju bosta prepovedala, naj bi takrat tudi uradno sprejela, pri čemer bi lahko odobrila trimesečno obdobje, v katerem bo treba zaloge klorpirifosa uničiti, so izvedeli novinarji projekta Klorpirifos: neznani pesticid, katerega član je tudi Oštro.si.
Pri nas je naprodaj samo klorpirifos-metil in po podatkih novinarjev je bilo glasovanje o njegovi prepovedi zelo napeto. Prepoved je dobila 68,34 odstotka glasov, vendar kvalificirana večina v takšnih odborih pomeni 55 odstotkov glasov držav članic, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov evropske populacije. Samo Grčija in Portugalska naj bi glasovali proti, sedem držav (Bolgarija, Češka, Španija, Italija, Madžarska, Ciper in Slovaška) pa se je vzdržalo. Slovenija je glasovala za.
»To je pomembna odločitev,« je v e-sporočilu časniku Le Monde, ki je član novinarskega projekta Klorpirifos, zapisal Axel Mie, profesor z inštituta Karolinska v Stockholmu. Mie in njegova kolega Christina Rudén in Philippe Grandjean so imeli pri prepovedi klorpirifosa odločilno vlogo.
Leta 2017 so našli edino študijo o nevrotoksičnosti klorpirifosa, ki jo je njegov proizvajalec Dow (danes Corteva) konec 90. let predložil evropskim oblastem. Čeprav so v študiji jasno ugotovili, da je klorpirifos škodljivo vplival na možgane podgan, pristojni organi EU s temi podatki nikoli niso bili seznanjeni.
»Zdaj se moramo potruditi, da bi zagotovili, da se potrjevanje uporabe pesticidov na podlagi nepravilnih sklepov v študijah, ki jih je financirala industrija pesticidov, ne bo več ponovilo. Če bi bili relevantni podatki korektno predstavljeni, bi ta odločitev morda prišla že pred 20 leti,« je še zapisal Mie.
Tudi več mednarodnih zdravstvenih in okoljskih organizacij je odločitev evropske komisije označilo za zgodovinsko.
Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so za Oštro.si sporočili, da je Slovenija podprla predlog o prepovedi uporabe klorpirifosov, kar je skladno z usmeritvijo vlade glede rabe fitofarmacevtskih sredstev. Dodali so, da »je naša članica v primerjavi z drugimi pri uporabi škodljivih škropiv zelo konservativna«.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je med letoma 2013 in 2018 na 165 vzorcih živil odkrila sledi klorpirifosa in klorpirifos-metila. Čeprav količine niso presegale zakonsko določene mejne vrednosti, pa to odslej ni več pomembno.
Evropska komisija je izglasovala prepoved, ker varne izpostavljenosti klorpirifosu in klorpirifos-metilu ni. Povrhu slovenski kmetje, zlasti vinogradniki, z zadnjim redno škropijo, saj morajo – kot smo na Oštru.si pisali junija – obvezno zatirati ameriškega škržatka, prenašalca bolezni zlata trsna rumenica. Učinkoviti sredstvi zanj sta pyrinex M22 in reldan 22 EC: oba s klorpirifos-metilom.
Klorpirifos-metil je zdaj dovoljen v 18 državah EU, tudi v Sloveniji, klorpirifos pa v 21 državah; pri nas je prepovedan.
Oba pesticida sta tudi v hrani, ki jo uvozimo. Foto: Unsplash
»Škodljivcev ne bo manj«
Inženir agronomije Milivoj Širca, direktor podjetja Karsia in s tem zastopnik za prodajo škropiva pyrinex M22, je zaradi napovedane prepovedi insekticidov zaskrbljen. Meni tudi, da bi nas moralo vse skrbeti.
Evropska komisija po njegovem namreč preveč zlahka sprejema odločitve, kakršna je današnja: »Birokracija in politika črtata vse po vrsti, a škodljivcev zaradi tega ne bo manj, to pa pomeni tudi, da proti njim kmalu ne bomo imeli več pravega orožja.«
Širca se sprašuje, kako bodo politiki reševali problem varstva rastlin v prihodnje. Novih aktivnih snovi, ki bi preprečevale propadanje sadja in zelenjave, je vse manj, vse večje težave pa imamo s številnimi škodljivci, ki k nam pridejo iz Azije in Južne Amerike. Opozarja še, da že zdaj veliko živil uvozimo iz drugih držav, kjer uporabe pesticidov ne regulirajo tako kot pri nas.
Podatki, ki jih je Oštru.si spomladi posredoval UVHVVR, potrjujejo, da sta pesticida v hrani, ki jo uvozimo.
Septembra 2016 je nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano prejel v analizo vzorec jabolk iz Srbije, ki so vsebovala sledove klorpirifosa, pri nas že takrat prepovedanega pesticida.
V oceni tveganja so ugotovili, da vsebnost klorpirifosa pomeni »sprejemljivo tveganje za zdravje odraslih in nesprejemljivo tveganje za zdravje otrok«. Pojasnili so še, da je bil del pošiljke predelan v jabolčni kis, ki so ga pozneje v navzočnosti inšpektorja uničili. »Preostanek jabolk je bil uporabljen za krmljenje divjih živali.«
Kemična formula klorpirifosa
Znanstveniki proti presticidom
Strokovnjaki so v nizu študij potrdili povezavo med izpostavljenostjo majhnih otrok klorpirifosu in motnjami v razvoju možganov.
Evropska unija je leta 2005 za insekticid izdala dovoljenje za deset let, nato je bila veljavnost podaljšana do januarja prihodnje leto. Kmalu zatem je raziskava, ki so jo na vzorcu več kot 250 otrok, mlajših od treh let, opravili na univerzi Columbia, pokazala, da izpostavljenost klorpirifosu pred rojstvom povzroči zaostajanje v razvoju.
Poznejše študije so pokazale razvojno nevrotoksičnost, kar pomeni, da je insekticid toksičen za centralni živčni sistem, kot posledice pa so ugotovili za sedem točk nižji inteligenčni količnik, zmanjšan delovni spomin, motnje pozornosti, tudi s hiperaktivnostjo, in motnje avtističnega spektra.
Slovensko ministrstvo je še sporočilo, da pričakujejo, da klorpirifos v naslednji rastni sezoni ne bo več v uporabi: »Natančni datumi so odvisni od objave odločitve v uradnem listu.«
Drugi del čezmejnega preiskovanja klorpirifosa vodi danska organizacija Investigative Reporting Denmark. Izvedli so ga v sodelovanju z novinarji iz Belgije (Knack), Francije (Le Monde), Norveške (VG), Poljske (Newsweek), Slovenije (Oštro), Španije (El Confidencial), Nemčije (Süddeutsche Zeitung in Bayerischer Rundfunk) in ZDA (Midwest Center for Investigative Reporting). Preiskovalni projekt sta podprla Journalismfund.eu in fundacija Roberta Boscha.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.
