Kako smo sledili premoženju članov vlade

Samo Demšar

—

Novinarji Oštra so projekt Detektor premoženja začeli le s seznamom ministric in ministrov, nato so devet mesecev obračali kamne, da bi identificirali njihovo premoženje. Člani vlade so se jim prikazovali celo v spanju.

Detektor premoženja. Ilustracija: Jan Virant/Studio Mashoni

»Spet sem imela nočno moro o ministrici,« je decembra na uredniškem sestanku vzkliknila novinarka. Na njenem seznamu so bili štirje ministri in ministrice, ekipa Oštra pa si je takrat že šesti mesec prizadevala odkriti premoženje v lasti 21 članov vlade in z njimi povezanih oseb. 

Delo pri projektu Detektor premoženja se je začelo septembra lani. Podatki o premoženju političnih funkcionarjev so v celi vrsti evropskih držav javni, v Sloveniji pa so javni le nekateri podatki o spremembah premoženja med mandatom in še eno leto za tem, toda v tako okleščeni obliki, da tudi po mnenju pravosodnega ministrstva iz julija lani ne pripomorejo h krepitvi transparentnosti.

Razburljivi start

Sprva si je pet novinarjev razdelilo takratnih 18 članov vlade. Ob prečesavanju javno dostopnih podatkovnih baz, kot je denimo poslovni register, so najprej popisali njihove trenutne in nekdanje naslove ter prebrskali medijsko poročanje. Te podatke so uporabili kot orodje za nadaljnje preiskovanje in naposled tudi dokazovanje, temelječe na uradnih podatkih.

Na podlagi objav v medijih in na družbenih omrežjih ter podatkov v zemljiškoknjižnih izpiskih so identificirali tudi s funkcionarji povezane osebe. Po ugotovitvah mednarodnih organizacij OECD in Svetovne banke namreč funkcionarji premoženje lahko skrivajo s prenosom na družinske člane. Potem so morali vse družinske povezave dokazati še v notranjem postopku preverjanja podatkov. 

Največ preglavic v zgodnjih fazah projekta je ekipi povzročila takratna ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Ker je bila vso kariero zaposlena v policiji in živela javno manj izpostavljeno, prav tako pa ni kandidirala na preteklih volitvah, je bil njen stalni naslov neznanka. Čeprav se ekipa ni vdala in se je z uporabo več virov bližala odkritju stalnega naslova, je preiskavo decembra nevede zaključila kar ministrica sama, ko je odstopila s funkcije.

Poleg novega ministra za notranje zadeve je morala ekipa delo prilagoditi še povečanju števila članov vlade, ki ga je državni zbor potrdil na seji 24. januarja letos. Sledilo je intenzivno iskanje njihovega premoženja.

Ko so izčrpali vire in orodja, ki so stalnica novinarskega preiskovanja, so premoženje iskali tudi na bolj izvirne načine, na primer na podlagi objavljenih slik in drugih namigov. Nekateri so po več ur preživeli v storitvi ulični pogled v googlovih zemljevidih, spet drugi so se zvečer sprehajali mimo poštnih nabiralnikov v večstanovanjskih stavbah in poskušali ugotoviti, ali je neki funkcionar med lastniki stanovanja.

Sodelovanje s kolegi

Kljub neskončnim uram, ki so jih porabili za prečesavanje javno dostopnih podatkov, so se ves čas zavedali, da vsega premoženja članov vlade brez uradnih vstopnih podatkov ne bo mogoče odkriti. Premoženje funkcionarjev v Sloveniji namreč ni javno, kot je denimo v Franciji ali na Hrvaškem, 16 članov vlade pa Oštru ni bilo pripravljeno prostovoljno razkriti premoženjskih obrazcev, ki so jih poslali komisiji za preprečevanje korupcije.

Da jim kakšen kos premoženja ne bi ušel, so si novinarji izmenjali imena funkcionarjev. Sveže oči kolegov so se izkazale za učinkovit način za pridobivanje čim bolj celostnih podatkov, saj jim je uspelo odkriti novo premoženje. Med drugim tisto, povezano z ministrico, ki je novinarko Oštra preganjala v sanjah.

Ekipa je med drugim sodelovala s kolegi iz sestrskega centra Oštro na Hrvaškem, ki so pomagali pri iskanju nepremičnin slovenskih članov vlade in njihovih družinskih članov v sosednji državi. Slovenska ekipa je v Sloveniji iskala premoženje hrvaških funkcionarjev. Detektor premoženja je isti dan kot slovenski objavil tudi hrvaški Oštro.

Pri odkrivanju premoženja v drugih evropskih državah so ekipi priskočili na pomoč še preiskovalci pri ID, oddelku mednarodne mreže za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije OCCRP, ki novinarjem pomaga pri iskanju težje dostopnih podatkov po svetu.

Poplava podatkov

Novinarji so podatke sprva vnašali v googlov anketni obrazec, prek katerega so se stekali v skupno tabelarično datoteko. Nato so programerski mojstri na inštitutu Danes je nov dan izdelali interni sistem za upravljanje podatkov, prilagojen potrebam projekta. Čeprav je bilo vanj treba prenesti vse zbrane podatke, je močno poenostavil postopke zbiranja in notranjega preverjanja informacij, pa tudi lekture.

Ker KPK ne objavlja podatkov o premoženju funkcionarjev oziroma objavlja samo zelo skope podatke o spremembah premoženja, so novinarji ministrice in ministre prosili za kopijo zadnjega elektronskega obrazca, na katerem so komisiji poročali o svojem premoženjskem stanju, in kopijo zadnje dohodninske napovedi. Obrazec je Oštru poslalo pet članov vlade. 

Dobra dva tedna pred objavo je ekipa z identificiranim premoženjem seznanila funkcionarke in funkcionarje ter jih prosila, da podatke potrdijo oziroma popravijo ter posredujejo informacije o premoženju, ki ga novinarji niso odkrili sami. 

Poleg petih, ki so nam posredovali obrazec, se je na naša vprašanja vsebinsko odzvalo še devet članov vlade. 

Oštro nadaljuje delo pri projektu Detektor premoženja. Pri tem bodo ekipi v veliko pomoč tudi namigi bralcev. Vse bomo preverili in jih v Detektorju premoženja objavili, če jih bo mogoče potrditi in dokazati z verodostojnimi viri. Več o načelih delovanja uredništva pojasnjujemo v Oštrovem kodeksu, ki opredeljuje tudi načela uporabe virov.

Informacije ali namige lahko ekipi pošljete na elektronski naslov detektorpremozenja@ostro.si ali po pošti na naslov Oštro, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana.