Z bazo podatkov o premoženju srbskih politikov odkrili neprijavljeno hišo in zemljišče premierke
Klara Škrinjar, Nina Rozman
—
Srbski Krik je bazo podatkov o premoženju tamkajšnjih politikov objavil leta 2016, agencijo za preprečevanje korupcije pa so s projektom spodbudili, da je sprožila več postopkov. O tem smo se pogovarjali z Bojano Jovanović, namestnico odgovornega urednika Krika, srbskega centra za preiskovalno novinarstvo.
Bojana Jovanović. Foto: Miodrag Ćakić/KRIK
Zakaj ste sklenili ustvariti bazo podatkov o premoženju politikov?
Zato, da bi srbski državljani bolje razumeli, kdo vlada v njihovi državi, in da bi s tem pripomogli k transparentnosti. Idejo smo dobili, ker so svetovne novinarske preiskave pokazale, da javni funkcionarji vedno skrivajo premoženje. Pa tudi, ker smo hoteli ugotoviti, ali so funkcionarji obogateli zaradi politike.
Ena od stvari, ki so nas spodbudile, je bila premoženjska kartica srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Sodeč po tej je bil med najbolj revnimi funkcionarji na svetu, saj naj bi imel v lasti le garsonjero v Beogradu.
V Srbiji morajo funkcionarji svoje premoženje in prihodke, kot tudi premoženje zakoncev in otrok, prijaviti agenciji za preprečevanje korupcije. Javno so dostopni le podatki o premičninah in nepremičninah funkcionarjev. Vemo, da politiki premoženje skrijejo tako, da ga prepišejo na nekoga, ki mu najbolj zaupajo. Ker so to večinoma najožji družinski člani, smo se odločili, da poleg politikov raziščemo še premoženje njihovih zakoncev, staršev in otrok ter bratov in sester, podatke zberemo in državljanom omogočimo dostop do njih.
Šli smo še korak naprej in preverili tudi kazenske in prekrškovne postopke, podjetja, zaposlitve in poslovne partnerje. Odkrili smo marsikaj zanimivega, denimo, da so politiki in tisti, ki so jim zaupali, kršili zakone, skrivali premoženje, imeli zanimive službe in sklepali pomembna poslovna poznanstva.
Kakšen izziv je bila baza za vas kot novinarje?
Velik, predvsem zato, ker smo bili v Srbiji na tem področju pionirji, delali smo nekaj, česar nihče dotlej še ni naredil. Poseben izziv pa je bila količina dela, saj smo prvič imeli opravka s tako velikim številom informacij. Zbiranje podatkov, pisanje in urejanje profilov politikov, preverjanje dejstev – vse to je od nas zahtevalo veliko dela in časa. V delo je bila vključena celotna novinarska ekipa, raziskava pa je trajala skoraj leto dni.
Prve profile smo delali približno eno leto. A ker je baza trajen projekt, smo jo po zagonu in objavi prvih profilov večkrat posodobili. Žal nam objavljenih profilov še ni uspelo posodobiti, upamo, da bomo to storili v prihodnosti.
Kaj ste odkrili na podlagi baze?
V javnosti je zelo odmeval profil Ane Brnabić, takratne ministrice za državno upravo in lokalno samoupravo, trenutne predsednice vlade. Odkrili smo, da je lastnica hiše in zemljišča na hrvaškem otoku Krku, česar pa agenciji za preprečevanje korupcije ni prijavila. Za nakup stanovanja v elitni beograjski soseski je najela kredit, pri čemer je mesečni obrok presegal njeno plačo. Poleg tega je bil njen brat eden od direktorjev podjetja Asseco, ki je v zadnjih letih od različnih ministrstev, institucij in javnih podjetij prejelo več deset javnih naročil.
Največ razburjenja je povzročila preiskava premoženjskega stanja tedanjega premierja Aleksandra Vučića, ki je zdaj predsednik države. Ugotovili smo, da ima Vučić v srbski prestolnici v lasti eno, njegovi družinski člani pa šest nepremičnin, ki so bile leta 2016 vredne več kot 1,2 milijona evrov. Dve od teh sta stanovanji, ki so ju v 90. letih pod ugodnimi pogoji odkupili od države. Zanimivo je, da je Vučićeva garsonjera tik ob sto kvadratnih metrov velikem stanovanju njegove žene.
Tudi pri drugih politikih, ki smo jih preiskovali, smo odkrili pomembne stvari, denimo, da nekateri nimajo premoženja, so pa lastniki nepremičnin njihovi družinski člani, in da imajo nekateri, med njimi minister za gradbeništvo, v lasti nepremičnine, zgrajene brez gradbenega dovoljenja. Razkrili smo še, da so nekateri politiki in drugi funkcionarji povezani z obsojenimi kriminalci in da poslujejo prek davčnih oaz.
Kakšen učinek so imela odkritja?
Na splošno je bila podatkovna baza o premoženju sprejeta kot relevanten vir informacij. Podatke iz baze so večkrat navajali v nagovorih v državnem zboru, predvsem pri poslanskih vprašanjih. Agencija za preprečevanje korupcije je po objavi baze sprožila več postopkov, zoper večino funkcionarjev pa so bili uvedeni tudi kazenski ali prekrškovni postopki. Prav tako so jo sprejeli državljani. Ti podatke iz baze še naprej uporabljajo in delijo, čeprav niso posodobljeni. Leta 2017 smo zanjo prejeli svetovno nagrado za podatkovno novinarstvo, ki jo podeljuje svetovna mreža za preiskovalno novinarstvo (GIJN), in sicer v kategoriji odprtih podatkov.
Ali so vam ljudje pomagali poiskati informacije?
Na elektronski naslov dopunibazu@krik.rs je prišlo le nekaj informacij. Bralci so nam podatke o premoženjskem stanju politikov in funkcionarjev, ki smo jih nato preverili, sporočali zlasti prek družbenih omrežij. Poleg tega so prispevali denar za delo pri bazi, zaradi česar smo lahko objavili nekaj novih profilov. Tisti, ki so prispevali denar, so lahko glasovali za to, katerega politika naj preiskujemo. S tem smo državljane dodatno vključili v delovni proces. Zanimivo je, da so funkcionarji pri profilih političnih nasprotnikov ravnali povsem drugače – baze premoženja niso napadali, temveč so jo uporabljali, podatke, ki smo jih objavili, pa so pogosto navajali.
Kako so se sicer odzvali ob objavi baze?
Funkcionarji so bili na splošno nezadovoljni, zato so nas poskušali diskreditirati. Napadli so tako nas kot bazo. Sedanja premierka, denimo, je lažno trdila, da smo jo z objavo satelitskih posnetkov premoženja ogrozili, pa tudi, da smo objavili zasebne podatke, kar prav tako ne drži. Zasebne podatke smo odstranili iz vseh dokumentov, objavljenih v bazi.
Spoprijemali smo se z različnimi pritiski. Še pred objavo razkritij o premoženju aktualnega predsednika Vučića so se o tem razpisali v provladnem tabloidu Informer. Objavili so delovni naslov našega članka in nas obtožili, da nameravamo napasti Vučića. Pozneje smo izvedeli, da je Informer informacijo dobil od varnostno-obveščevalne agencije, ki nam je prisluškovala in v naši pisarni najverjetneje namestila prisluškovalne naprave.
V nasprotju s funkcionarji pa so nas državljani pohvalili, saj so končno dobili pregled nad premoženjem nosilcev oblasti in tistih, ki to nameravajo postati. Baza je močno povečala preglednost, obiskalo jo je zelo veliko ljudi. Še danes velja za pomemben vir – ne le za državljane, tudi za novinarje, ki v njej zlahka dostopajo do podatkov, prav tako do ključnih dokumentov, ki vsebujejo te podatke.
Informacije ali namige lahko ekipi pošljete na elektronski naslov detektorpremozenja@ostro.si ali po pošti na naslov Oštro, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana.
