Kitajcema namesto štajerske idile pripor na Hrvaškem
Uroš Škerl Kramberger, Mašenjka Bačić
—
Kitajska državljana sta skoraj leto dni preživela v hrvaškem priporu, potem ko je Kitajska za njima prek Interpola razpisala rdečo tiralico. Na koncu ju Kitajski niso izročili, brat enega od njiju pa trdi, da so vsi trije žrtve kitajske politične represije. Pred priprtjem sta Kitajca postala lastnika slovenskih podjetij.
Ilustracija: ICIJ
Na hrvaško-slovenskem mejnem prehodu Gruškovje oziroma Macelj je bilo 18. januarja 2021 hladno jutro. Ob 5.48 se je do nadzorne točke pripeljal volkswagen passat z mariborskimi tablicami. Policisti so po opravljeni kontroli ugotovili, da sta v avtomobilu kitajska državljana, za katerima je »razpisana mednarodna tiralica Interpola Kitajske z ukrepom 'prijeti'«.
V dopisu zagrebškega Interpola iz leta 2021, ki ga je pridobil Oštro, je bilo navedeno, da je treba osebi kriminalistično obravnavati zaradi storitve kaznivega dejanja »hudodelske organizacije/združbe/skupine« po 294. členu kitajskega kazenskega zakonika. Privesti ju je treba k pristojnemu preiskovalnemu sodniku, ki bo odločil o izročitvenem priporu. Kitajska je zahtevala njuno izročitev, da bi jima sodili doma.
Ob 13. uri so jima odvzeli prostost, ob 14.55 pa je prispel kitajski prevajalec, ki jima je predstavil razloge za prijetje, in pojasnil, katere pravice imata. Tako se je za kitajska državljana začelo skoraj enoletno bivanje v priporu, ki pa se naposled ni končalo z izročitvijo Kitajski.
Oštrova preiskava je del mednarodnega preiskovalnega projekta China Targets (Kitajske tarče), ki ga vodi Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ). V preiskavi so sodelovali 104 novinarji 43 medijev iz 30 držav. V sodelovanju s kolegi iz tujine je Oštro natančno preiskoval primere transnacionalne represije (TNR), ki je razmeroma pogosta v nekaterih zahodnih državah, kjer živijo kitajska diaspora in nekatere na Kitajskem preganjane skupine, kot so Tibetanci, Ujguri in politični oporečniki iz Hongkonga.
Zloraba rdečih tiralic, ki jih Ljudska republika Kitajska razpisuje prek mednarodne organizacije Interpol, je eden izmed načinov za izvajanje represije. Mednarodna novinarska preiskava, ki je temeljila na intervjujih z več kot 100 ljudmi, ki živijo v 23 državah, je pokazala, da gre za organizirano prizadevanje za utišanje in izvajanje prisile nad komerkoli, ki po mnenju kitajske komunistične partije ogroža njeno vladavino, tudi tistimi, ki ne živijo več na kitajskem ozemlju. Tamkajšnje oblasti zoper nasprotnike režima, ki živijo zunaj njenih meja, uporabljajo še nadzorovanje, vdor v elektronske naprave, zaseg finančnega premoženja, ustrahovanje njihovih svojcev na Kitajskem in druge ukrepe.
Kitajske ni med državami, ki so zaradi kršitev Interpolovih pravil deležne njegovih popravljalnih ukrepov, je aprila sporočilo slovensko ministrstvo za notranje zadeve. Interpol te informacije ni komentiral.
Oštro je na Hrvaškem odkril dva primera pregona kitajskih državljanov, ki sta bila lastnika podjetij v Sloveniji. Kaznivih dejanj, ki naj bi jih storila po zatrjevanju kitajskih oblasti, nismo mogli ne potrditi ne zanikati. Kitajski internetni viri so pod nadzorom oblasti, obdobje izvajanja očitanih dejanj pa sega vse do leta 1997. Vendar smo s pomočjo dokumentov in intervjujev rekonstruirali okoliščine sodnega postopka, ki je potekal na Hrvaškem, in prepoznali podobnosti z drugimi mednarodnimi primeri transnacionalne represije, ki jo izvaja Ljudska republika Kitajska.
Zaustavljena na meji
Kitajska podjetnika Sun Bocheng in NN (ime smo zaradi njegove varnosti prikrili) naj bi v to regijo prišla oktobra 2020, ko sta v Mariboru prevzela vsak svoje že ustanovljeno podjetje. Tja je že pred njima prispel tudi Bochengov brat Sun Jinliang. V začetku leta 2021 sta Sun Bocheng in NN odšla na Hrvaško. Sun Jinliang, s katerim smo se novinarji Oštra pogovarjali po videoklicu, je dejal, da je bilo potovanje poslovno.
Medtem ko sta bila podjetnika na Hrvaškem, je Kitajska 13. januarja 2021 za njima izdala rdečo tiralico, na podlagi katere so ju pet dni pozneje prijeli na mejnem prehodu Macelj in odpeljali v pripor zaradi izročitve Kitajski.
Kot je navedeno v rdeči tiralici, so oblasti v kitajski provinci Jiangxi maja 2020 sprožile preiskavo proti Sun Bochengu, Sun Jinliangu, NN in še 50 osebam zaradi suma organiziranja, vodenja in sodelovanja v kriminalni združbi med aprilom 1997 in majem 2020. Ta skupina naj bi v mestu Nanchang zagrešila več kaznivih dejanj; med drugim naj bi povzročila smrt treh ljudi, tri hude in deset lažjih poškodb ter protipravno pridobila sredstva v vrednosti 5 milijonov juanov (približno 630 tisoč evrov).
Rdeča tiralica zoper Suna Bochenga; Foto: Oštro
Oba Kitajca sta se po aretaciji in privedbi k hrvaškemu preiskovalnemu sodniku odločila, da se bosta branila z molkom. Ponudila sta tudi varščino v višini 500 tisoč evrov, da bi se lahko branila s prostosti, a je sodišče zaradi nevarnosti pobega sklenilo, da ju do odločitve o izročitvi zadrži v priporu.
Deset dni pozneje je Kitajska zaprosila za podaljšanje njunega pripora, da bi pripravila vso dokumentacijo v zvezi z zahtevo za izročitev. To je nato vložila 23. februarja.
V 12-stranskem dokumentu so kitajske oblasti podrobno pojasnile, česa sta Sun Bocheng in NN obtožena. Toda zahteva je bila, kot sta kasneje v vlogah zapisala odvetnika priprtih, napisana v zelo slabi hrvaščini in je vsebovala vrsto nedoslednosti.
»Ob branju predmetne zahteve za izročitev nastane vtis, da je bila prevedena z google translate in ne prek pooblaščenega sodnega tolmača,« piše v vlogi, ki jo je za NN vložil njegov odvetnik Šime Matak. Pojasnil je še, da je v zahtevi za izročitev navedeno, da je njegov klient iz Kitajske pobegnil 21. marca 2019, preiskava pa je bila uvedena šele 8. maja 2020. »Pred čim točno je bežal 21. marca 2019, če takrat še ni bil v preiskavi?« se je vprašal Matak.
Poleg tega je bilo v Interpolovi rdeči tiralici za oba Kitajca kot čas bega iz države navedeno drugo leto, in sicer 2018, pri čemer je za Sun Bochenga pisalo, da je pobegnil 15. maja 2018, v zahtevi za njegovo izročitev pa je bil naveden datum 15. november 2018. Kitajsko veleposlaništvo v Zagrebu ni odgovorilo na vprašanje, zakaj sta v dokumentih, ki jih je izdala njihova vlada, navedena različna podatka o njegovem begu. Ponovili so le, da je Sun Bocheng leta 2018 pobegnil v tujino, da bi se izognil roki pravice.
Nevarnost smrtne kazni
Matak je ugotovil, da so nekatera kazniva dejanja, kot je kaznivo dejanje zbiranja ljudi za boj, zastarala, medtem ko kaznivo dejanje odpiranja igralnice, ki je bilo navedeno med očitki, po hrvaški zakonodaji ni kaznivo dejanje. Poleg tega je bil NN na Kitajskem že preganjan zaradi kaznivega dejanja naklepne poškodbe in bil pri tem oproščen.
Najpomembnejša okoliščina, na katero sta opozorila odvetnika obeh kitajskih poslovnežev, pa je dejstvo, da je za kaznivo dejanje naklepne poškodbe, za katero sta bila obtožena, na Kitajskem predpisana smrtna kazen. Hrvaška kot podpisnica evropske konvencije o varstvu človekovih pravic v takih primerih tujih državljanov ne izroča.
Mataku je takrat postalo jasno, da njegovega klienta ne bodo izročili Kitajski. »Republika Hrvaška je dolžna zavrniti izročitev zahtevane osebe v državo, kjer obstaja resna nevarnost, da ji bo izrečena smrtna kazen, in naša sodišča to obveznost dosledno izvajajo,« je dejal.
Kljub temu je zagrebško županijsko sodišče vnovič pozvalo Kitajsko, naj predloži zahtevo za izročitev, sestavljeno v skladu z zakonom in »z veljavnim prevodom v hrvaški jezik«. Nova kitajska zahteva je prispela junija 2021, hrvaška odvetnika pa sta odgovorila z enakimi argumenti proti izročitvi kot prvič in dodala, da Kitajska niti v drugo ni izkoristila priložnosti, da bi vložila pravno sprejemljivo zahtevo za izročitev.
Oktobra 2021 je zagrebško županijsko sodišče izdalo sklep, da pogoji za izročitev kitajskih državljanov Kitajski niso izpolnjeni. To odločitev je potrdilo tudi vrhovno sodišče. NN je bil tako iz pripora izpuščen novembra 2021, Sun Bocheng pa decembra.
Že prej, med izročitvenim postopkom, sta oba zaprosila za azil na Hrvaškem, a ga nista dobila. Po podatkih hrvaškega ministrstva za notranje zadeve od leta 2021 do 2024 nobenemu kitajskemu državljanu ni bil podeljen azil ali subsidiarna zaščita.
“Interpol je postal osrednji element kitajske transnacionalne represije, ključno ‘orodje’ za izvajanje pritiska na tarče v tujini.”
Sun Jinliangu se je aretaciji uspelo izogniti. Ko je izvedel za bratovo prijetje, je odšel v Kanado, kjer živi še danes, je povedal za Oštro. Ustanovil je nevladno organizacijo, ki združuje preganjane kitajske podjetnike. Pravi, da je kitajska vlada kazenski pregon zoper njega, njegovega brata in NN sprožila iz maščevanja, ker so se udeležili protestov v Hongkongu, ki so se vrstili v letih 2019 in 2020.
Enako je trdil Sunov sodelavec Eric Lee, ki je pisal hrvaškim oblastem, medtem ko sta bila Sun Bocheng in NN v priporu. V pismu je izjavil, da sta oba Kitajca, ko sta zapustila Nanchang in se preselila v Hongkong, podpirala tamkajšnje proteste, tudi finančno.
Oštrov novinar je stopil v stik z Ericom Leejem, ki trdi, da danes živi v Sloveniji. Povedal mu je, da pismo hrvaškim oblastem temelji na pričevanju Sun Bochenga. Novinarjem Oštra teh navedb ni uspelo neodvisno potrditi.
Po trditvah Oštrovih sogovornikov, ki so bili seznanjeni z dogajanjem, je Sun Bocheng po letu dni bivanja na Hrvaškem umrl, za NN pa se je izgubila vsaka sled.
Hotela sta poslovati v Sloveniji
Sun Bocheng in NN sta pred dogodki na Hrvaškem krajši čas poslovala v Sloveniji. Sun je 27. oktobra 2020 prevzel devet desetin poslovnega deleža v štajerskem podjetju Belatrix, ki ga je le dober teden dni prej ustanovil Slovenec s prebivališčem v Prekmurju. Preostalo desetino je po dveh mesecih od ustanovitelja prevzela Slovenka iz Maribora, od nje pa jo je po dveh letih prevzel Sun in s tem postal 100-odstotni lastnik.
Na isti dan kot Sun je leta 2020 tudi NN prevzel devet desetin drugega štajerskega podjetja, katerega ime je znano uredništvu, a ga zaradi zaščite anonimnosti NN ne bomo objavili. Tudi to podjetje je malo pred tem odprl Slovenec.
Oštrov sogovornik, ki je seznanjen s primeroma obravnavanih kitajskih državljanov ter ima izkušnje z odprtjem in prodajo podjetij tujcem, predvsem Azijcem, je za Oštro pojasnil, da so taki postopki dokaj ustaljeni. Prevzem deleža v že ustanovljenem podjetju je za tujce administrativno enostavnejši od ustanavljanja novega podjetja.
Ob prevzemu deležev v podjetjih sta oba Kitajca postala tudi njuna direktorja. Podjetje Belatrix je nato 14. januarja 2021, nekaj dni pred Sunovo aretacijo na Hrvaškem, v manjšem idiličnem naselju pri Mariboru kupilo parcelo, na kateri je bila tisto leto zgrajena hiša. Oštrovo terensko preverjanje je pokazalo, da Sun Bocheng najverjetneje v njej ni živel, danes pa je hiša naprodaj.
Ob prevzemu podjetij sta tako Sun kot NN navedla svoja naslova v Honkongu. To se ujema s trditvijo Erica Leeja pred hrvaškim sodiščem, da sta tam nekaj časa prebivala in podpirala hongkonške opozicijske proteste.
Iz poslovne dokumentacije izhaja, da je bil Sun lastnik Belatrixa do aprila 2023, ko je podjetje prevzel kitajski državljan, ki ima prav tako kot Sun in NN prebivališče prijavljeno v Hongkongu. NN je v svojem podjetju še vedno direktor.
Podjetji obeh Kitajcev v preteklih letih nista bili uspešni. Belatrix, registriran za trgovino, posredništvo in storitve, je zgolj leta 2020 ustvaril slabih 20.000 evrov vseh prihodkov. Podjetje v lasti NN, registrirano za nepremičnine, trgovino, gostinstvo in druge poslovne storitve, pa je doslej ustvarilo samo 909 evrov prihodkov. Nobeno od podjetij vse od ustanovitve tudi ni zabeležilo stroškov dela. Ves čas sta imeli izgubo.
Protest proti kitajskim zlorabam Interpolovih rdečih tiralic za zatiranje disidentov v tujini. Foto: ICIJ
Interpol kot orodje
ICIJ in njegovi medijski partnerji so preiskali skoraj 50 primerov kitajskih državljanov, ki so bili tarča Interpola po letu 2016. Da so na seznamu iskanih oseb, je večina izvedela šele, ko so jih ustavili na meji. Odvetniki so za ICIJ povedali, da je najpogostejši izgovor za to, da se tarče pregona znajdejo na rdeči tiralici Interpola, domnevni finančni kriminal. Pri tem pogosto naletijo na neskladja, denimo na razlike med nalogi za prijetje in drugimi dokumenti, in šibke dokaze, ki naj bi podpirali obtožbe.
Ted Bromund, ameriški strokovnjak za strateške študije in ekspertna priča v pravosodnih primerih, ki zadevajo Interpolove postopke, je za ICIJ povedal, da je Interpol postal osrednji element kitajske transnacionalne represije, ključno 'orodje' za izvajanje pritiska na tarče v tujini.
Po višini finančnih prispevkov je Kitajska med Interpolovimi članicami na drugem mestu, takoj za ZDA. Po podatkih iz leta 2024 je za njegovo delovanje namenila 13,7 milijona ameriških dolarjev. Kitajska vlada trdi, da je v zadnjem desetletju prek Interpola odkrila, aretirala in dosegla izročitev za najmanj 479 osumljenih kriminalcev.
-
Strategije za preprečevanje in blaženje posledic transnacionalne represije (TNR) so v nekaterih večjih evropskih državah, denimo v Avstriji, Franciji in Belgiji, dobro razvite, slovenske oblasti pa je v okviru svojih politik ne obravnavajo in nimajo mehanizmov za spremljanje tovrstnih primerov, kaže preiskava Oštra. Enako odsotnost strategij na Hrvaškem so ugotovili tudi tamkajšnji Oštrovi novinarji.
Oštro je vprašanja o TNR naslovil na več slovenskih vladnih resorjev, policijo in urad varuha človekovih pravic. Vsebinsko je odgovorila zgolj policija, ki pa se je omejila na razlago odzivov na primere TNR, povezane z zlorabo Interpolovih rdečih tiralic. Takšnih primerov v Sloveniji niso imeli, so pojasnili, preprečevanje zlorab pa je naloga Interpolovega generalnega sekretariata, ki preverja ustreznost razpisanih tiralic.
Interpolov sekretariat presoja, katere države kršijo pravila delovanja, in zanje predlaga popravljalne ukrepe, denimo preklic dostopa do Interpolovih baz podatkov. O predlogih nato odloči izvršni odbor Interpola. Med državami, ki so deležne takih Interpolovih ukrepov, po aprilskih podatkih slovenskega ministrstva za notranje zadeve in policije ni Kitajske. Interpol te informacije ni komentiral.
Poleg Interpolovega internega preverjanja pa dodatno preverjanje upravičenosti tiralic tudi v Sloveniji opravi sodišče. Če so nekoga prijeli na podlagi Interpolove rdeče tiralice, ga privedejo pred preiskovalnega sodnika, ki odloči, ali bo sodišče zahtevi v tiralici ugodilo ali ne, so pojasnili na policiji.
Ministrstvo za pravosodje je za Oštro pojasnilo, da je Slovenija od leta 2013 prejela dve kitajski zahtevi za izročitev tujcev. »Izročitvi v danih primerih nista bili dovoljeni, ker niso bili izpolnjeni posamezni pogoji, predpisani v slovenski notranji zakonodaji,« so sporočili.
Eden izmed teh primerov se je zgodil leta 2017, ko je Kitajska od Slovenije zahtevala izročitev tajvanskega državljana Y. H. W. Mediji so takrat poročali, da naj bi Y. H. W. organiziral finančne prevare na škodo kitajskih državljanov. Slovenski organi so osumljenca sicer priprli, a do izročitve ni prišlo, ker je ni zahtevalo kitajsko sodišče, temveč zgolj tamkajšnji tožilec.
Podatki, ki jih je Oštru posredovalo pravosodno ministrstvo, sicer kažejo, da je Slovenija med letoma 2013 in 2024 drugim državam izročila od 20 do 50 tujcev na leto.
Ministrstvo za pravosodje je potrdilo, da v letu 2021, ko so kitajska poslovneža priprli na Hrvaškem, od Kitajske niso prejeli prošnje za izročitev tujca. Ministrstvo za notranje zadeve in policija na ista vprašanja o teh primerih nista odgovorila.
-
Strokovnjaki zagrebškega centra za mirovne študije (CMS) so za Oštro v pogovoru o Interpolovih tiralicah povedali, da ne poznajo primerov pridržanja kitajskih državljanov na Hrvaškem. Spomnili pa so na podoben primer švicarskega azilanta kurdskega rodu, ki so ga leta 2017 aretirali na Hrvaškem in je država privolila v njegovo izročitev Turčiji. Šele po posredovanju evropskega sodišča za človekove pravice in hrvaškega ustavnega sodišča so ga – po več kot letu dni pripora – izpustili.
»Podobna sta bila primera Murata Catulaya, nemškega državljana kurdskega rodu, in Jonathana Taylorja, britanskega žvižgača, ki je razkril korupcijo v Monaku. Hrvaška sodišča so skoraj odobrila izročitev, a je minister za pravosodje na koncu odločil drugače,« so spomnili v CMS. Izročitev Catulaya je prav tako zahtevala Turčija, Taylorja pa Monako.
Tudi na Hrvaškem presojo o ustreznosti Interpolovih rdečih tiralic prepuščajo Interpolu. »Šele po ugotovitvi, da je zahteva skladna s pravili Interpola, je rdeča tiralica objavljena v Interpolovem informacijskem sistemu,« je pojasnilo hrvaško notranje ministrstvo.
Interpol nima svojih policijskih enot in uporablja podatke držav, ne glede na to, ali gre za demokracije ali avtoritarne režime. Njegovo delo nadzirata dva organa – delovna skupina za tiralice in mednarodno sodelovanje (NDTF) in komisija za nadzor skladnosti Interpolovih dokumentov s pravili delovanja organizacije (CCF). Do leta 2016 je bila Kitajska med prvimi desetimi državami, proti katerim je bilo vloženih največ pritožb v zvezi z rdečimi tiralicami. Med drugim so jih vložili posamezniki, zoper katere so bile tiralice izdane.
Delovna skupina za tiralice in mednarodno sodelovanje, ustanovljena leta 2016, deluje le na podlagi javno objavljenih podatkov in informacij, ki ji jih posredujejo države. »Politično motivirane rdeče tiralice se zlahka izmuznejo nadzoru,« je za ICIJ povedal Charlie Magri, odvetnik, ki je delal za CCF.
Kitajsko veleposlaništvo v Zagrebu je za Oštro kot neutemeljeno zavrnilo trditev, da kitajska vlada domnevno uporablja različna sredstva za grožnje, ustrahovanje in izvajanje prisile nad kitajskimi skupnostmi v tujini, izvajanje transnacionalnega nadzora nad kitajskimi državljani ali osebami kitajskega rodu ter ustrahovanje, nadlegovanje in zatiranje drugače mislečih.
Na novinarsko vprašanje, v katerem so se ICIJ in medijski partnerji, med njimi tudi Oštro, sklicevali na trditve ameriške organizacije Freedom House, da je Kitajska med vodilnimi državami, ki izvajajo transnacionalno represijo, so odgovorili, da ta organizacija že dolgo podaja lažne izjave o vprašanjih, povezanih s Kitajsko. »Te obtožbe proti Kitajski zanemarjajo dejstva in jih vodijo prikriti nameni,« so sporočili s kitajskega veleposlaništva in dodali, da je njihova država vedno pripisovala velik pomen spoštovanju in zaščiti človekovih pravic.
Kitajska ambasada v Sloveniji se na Oštrova vprašanja o Sun Bochengu in o kitajski transnacionalni represiji ni odzvala.
Odkar je kitajski predsednik Xi Jinping leta 2012 prevzel nadzor nad kitajsko komunistično partijo, se je njena transnacionalna represija okrepila, je za ICIJ povedal Emile Dirks, višji raziskovalec interdisciplinarnega laboratorija Citizen Lab na Univerzi v Torontu, ki se osredotoča na področji prava in politike. »Vzpon Kitajske kot svetovne sile je pomenil, da so njene oblasti našle druge vlade oziroma posrednike, ki so pripravljeni napadati, zapirati ali na Kitajsko prisilno vračati Ujgure, preganjane disidente, prosilce za azil in osumljene korupcije. Tudi odpor proti Xijevi vladavini v tujini je okrepil transnacionalno represijo,« je pojasnil.