Kitajska represivna mašinerija po vsem svetu zatira odpor

priredba Oštro 

–

Nova preiskava Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in medijskih partnerjev, med katerimi je tudi Oštro, razkriva, kako je kitajski represivni aparat v boju proti kritikom režima predsednika Xi Jinpinga instrumentaliziral institucije demokratičnih držav.

Ilustracija: ICIJ

Preiskava China Targets (Kitajske tarče) razkriva obseg in metode kitajske kampanje, usmerjene zoper kritike režima, pa tudi neučinkovitost institucij demokratičnih držav, v katerih iščejo zatočišče številni disidenti.

Med desetmesečno preiskavo so ICIJ in 42 medijskih partnerjev intervjuvali 105 ljudi v 23 državah, ki so bili v zadnjih letih zaradi javnega ali zasebnega izražanja nezadovoljstva tarče kitajskih oblasti. Med njimi so kitajski in hongkonški politični disidenti ter pripadniki ujgurske in tibetanske manjšine, ki živijo v izgnanstvu. Obsežen nadzor, vohunjenje, poskusi vdora v elektronske naprave in fizične grožnje so le nekatere izmed metod kitajskih funkcionarjev ali njihovih pooblaščencev, ki so jih v intervjujih navedle žrtve.

Preiskava China Targets vzbuja pomisleke o odzivih demokratičnih držav in mednarodnih institucij, kot sta Organizacija združenih narodov in Interpol, na represivne taktike Xi Jinpingovega režima. ICIJ je ugotovil, da je več kot polovica od skupno 106 kitajskih nevladnih organizacij, ki imajo pri Združenih narodih posvetovalni status – kar jim omogoča udeležbo in predstavljanje mnenj na zasedanjih Združenih narodov, vključno s sejami sveta za človekove pravice – tesno povezanih s kitajsko vlado oziroma komunistično partijo. Strokovnjaki trdijo, da kitajska vlada te organizacije uporablja za ustrahovanje borcev za človekove pravice in jim preprečuje udeležbo na zasedanjih v okviru Združenih narodov.

Evropski parlament poziva k usklajenemu odzivu držav članic EU na transnacionalno represijo »neliberalnih režimov«, tudi Kitajske.

Poleg tega je preiskava pokazala, kako so kitajske oblasti instrumentalizirale tako imenovane rdeče tiralice, obvestila, ki jih Interpol pošilja policijskim službam po vsem svetu. V preiskavi smo med drugim odkrili primera kitajskih državljanov, ki sta imela v Sloveniji registrirani podjetji, leta 2021 pa so ju na Hrvaškem aretirali na podlagi Interpolove rdeče tiralice. Kitajska je trdila, da gre za kriminalca, in zahtevala njuno izročitev, onadva pa sta trdila, da ju Kitajska preganja iz maščevanja, zaradi njunega podpiranja protestov zoper vladajoči režim v Hongkongu. Po letu dni zapora na Hrvaškem so ju izpustili na prostost, saj je tamkajšnje sodišče presodilo, da bi bile z izročitvijo Kitajski kršene njune človekove pravice. Preiskava China Targets je v drugih državah odkrila več podobnih primerov

Transnacionalna represija

Odkar je Xi Jinping leta 2012 prevzel oblast, se je represija nad posamezniki, ki jih ima režim za sovražnike – vključno s tistimi, ki živijo zunaj kitajskih meja – močno okrepila, so strokovnjaki povedali novinarjem. Pritisk in nadzor sta del prefinjene globalne kampanje kitajske vlade, ki jo analitiki imenujejo »transnacionalna represija« (TNR).

Po pokolu na Trgu nebeškega miru leta 1989, ko je kitajska vojska pobila najmanj deset tisoč miroljubnih protestnikov, je na desetine aktivistov pobegnilo v tujino in v New Yorku, Parizu in drugih mestih ustanovilo organizacije za človekove pravice. »V preteklosti, ko so disidenti zapustili Kitajsko, jih režim ni mogel doseči in so lahko nadaljevali svoje delo,« je za ICIJ povedala Katja Drinhausen, vodja programa za kitajsko politiko in družbo na Mercatorjevem inštitutu za kitajske študije v Berlinu. Kitajske oblasti so se nato odločile, da »morajo te organizacije izginiti«.

»Bistvo kitajske komunistične partije se ni spremenilo,« je za ICIJ dejal Michael Kovrig, nekdanji kanadski diplomat in strokovnjak za kitajsko zunanjo politiko. »Spremenile so se samo njene zmožnosti. Zdaj lahko naredi več – in to tudi počne.« 

Kovrig dodaja, da obveščevalne in policijske službe številnih demokratičnih držav nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi obravnavale primere represije in pritiskov, ki jih na njihovem ozemlju izvaja kitajska komunistična partija. »To je razmeroma nova vrsta grožnje in države ne vedo, kako se ji postaviti po robu,« pravi Kovrig, ki je bil od leta 2018 do 2021 na Kitajskem pridržan, domnevno zaradi maščevanja Kitajske za aretacijo visoke uslužbenke kitajskega podjetja Huawei v Kanadi.

Kitajska zavrača obtožbe o transnacionalni represiji in jih označuje za »neutemeljene« oziroma »izmišljotine nekaj držav in organizacij, ki hočejo blatiti Kitajsko«, je dejal Liu Pengyu, tiskovni predstavnik kitajskega veleposlaništva v Washingtonu. V izjavi za ICIJ je zatrdil, da »'čezmejno delovanje', s katerim bi napadali tako imenovane disidente in pripadnike kitajske diaspore, ne obstaja«.

V preiskavi je ICIJ koordiniral delo novinarjev s petih celin, ki so se pogovarjali s tarčami kitajske represije in podrobno analizirali njihove primere. Proučili so tudi kitajsko policijsko izobraževalno gradivo iz leta 2004 ter zaupne smernice za varnostne organe iz leta 2013. Predpisane metode so primerjali z izkušnjami 105 intervjuvancev, pa tudi s posnetimi policijskimi zaslišanji ter telefonskimi klici in SMS-sporočili, ki jih je 11 pripadnikov kitajskih varnostnih organov izmenjalo z devetimi žrtvami kitajske represije, ki živijo v tujini. Primerjava je pokazala, da se taktika, uporabljena zoper te posameznike, ujema z navodili za nadzor tistih, ki jih režim obravnava kot grožnjo nacionalni varnosti.

Večina intervjuvancev je dejala, da groženj kitajskih oblasti niso prijavili organom držav, v katerih živijo, saj se bojijo kitajskega maščevanja ali pa ne zaupajo v učinkovitost lokalnih institucij. Tisti, ki so grožnje prijavili, pravijo, da lokalna policija pogosto ni ukrepala ali pa je trdila, da ne more ukrepati, ker ni dokazov o kaznivih dejanjih.

»Napol spimo.«

Kitajski analitiki ter nekdanji pripadniki obveščevalnih služb in diplomati, s katerimi se je pogovarjal ICIJ, so povedali, da demokratične države zgolj počasi prepoznavajo strategijo transnacionalne represije kitajske vlade, kar bo imelo dolgotrajne posledice.

Jonas Parello-Plesner, nekdanji višji svetovalec za Kitajsko na danskem zunanjem ministrstvu, ki mu je kitajski agent leta 2011 predlagal, da postane vohun, je dejal, da se je »prebujanje« v zvezi s problemom začelo v državah z največjimi kitajskimi skupnostmi, med drugim v ZDA, Avstraliji in na Novi Zelandiji.

»V nekaterih krogih se vse bolj zavedajo tega problema,« je dejal Parello-Plesner. »Vendar menim, da popolnoma usklajen in učinkovit odziv ne obstaja.«

Velik premik v javnem razumevanju delovanja kitajskih oblasti se je zgodil leta 2022, ko je nevladna organizacija za človekove pravice Safeguard Defenders objavila odmevno poročilo, v katerem je razkrila, da so kitajska poslovna združenja in druge civilnodružbene organizacije v mnogih mestih po svetu v resnici delovali kot tajna središča za nadzor.

Številne države, pa tudi Evropska unija, so pokazale novo zavedanje o posledicah kitajskega nadzora nad njeno diasporo.

Odtlej evropski parlament poziva k usklajenemu odzivu držav članic EU na transnacionalno represijo »neliberalnih režimov«, tudi Kitajske. Švica je preiskala kitajsko zatiranje tam živečih Tibetancev in Ujgurov in ugotovila, da transnacionalna represija ogroža demokracijo, podobno kot terorizem, saj spodkopava svobodo delovanja in izražanja. V Združenem kraljestvu pa je pristojni vladni odbor v okviru preiskave pred kratkim zaslišal strokovnjake in žrtve.

Toda Parello-Plesner meni, da demokratičnim državam še vedno primanjkuje razumevanja in orodij za spopadanje s kitajskim vplivom in vmešavanjem.

»Mislim, da še vedno napol spimo,« je dejal.