Lukašenko slovenski Riko obtožil podkupovanja beloruskega politika
Samo Demšar, Anuška Delić (Oštro), Aleksej Karpeka, Aleksander Jaraševič (Buro Media)
—
Nekdanji namestnik beloruskega ministra za energijo Mihail Mihadjuk je lani na sodišču priznal, da je od predstavnika slovenskega podjetja Riko prejel podkupnino v višini 35.000 evrov. Obsojen je bil na šest let zaporne kazni v delavskem taborišču.
Lanska seja beloruske vlade, na kateri je Lukašenko javno obtožil podkupovanja nekdanjega namestnika beloruskega ministra za energijo Mihaila Mihadjuka. Foto: služba za odnose z javnostmi predsednika Republike Belorusije
Decembra leta 2023 je z mesta namestnika beloruskega ministra za energijo odstopil Mihail Mihadjuk, ki je bil na tem položaju več kot 18 let. Mesec pozneje so beloruske oblasti proti njemu začele kriminalistično preiskavo zaradi izbire tujega podjetja za gradnjo in posodobitev visokonapetostnih transformatorskih postaj v Belorusiji.
To podjetje je bilo Riko, ki je dotlej na beloruskem trgu posloval že več kot 20 let.
Javnost je s kriminalistično preiskavo seznanil sam predsednik države Aleksander Lukašenko, samooklicani zadnji diktator v Evropi, ki je na oblasti od prvih beloruskih predsedniških volitev leta 1994.
Na lanski seji beloruske vlade je dejal: »26. januarja je preiskovalni odbor odprl kriminalistično preiskavo proti nekdanjemu namestniku ministra za energijo Mihailu Mihadjuku. Človek je delal na ministrstvu vse svoje življenje. Upokojil se je zaradi ugodne rešitve težav pri izboru izvajalca za gradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo visokonapetostnih transformatorskih postaj v Belorusiji. Torej, vi naredite transformatorsko postajo, jo modernizirate, vendar mi daste podkupnino. Več deset tisoč ameriških dolarjev.«
Ni jasno, zakaj je Lukašenko trdil, da se je Mihadjuk upokojil, saj resolucija beloruske vlade s seje 28. decembra 2023 kaže, da je odstopil. Po poročanju državne tiskovne agencije Belta so nekdanjega namestnika ministra za energijo sicer obsodili zaradi sprejema podkupnine v višini 35 tisoč evrov.
V uradnem prepisu lanske seje vlade, ki je objavljen na spletnem mestu beloruskega predsednika, in na videoposnetku seje, ki ga je objavila beloruska TV Belarus 1, je Lukašenko še povedal, da se je Mihadjuk upokojil »zaradi ugodne rešitve težav pri izboru slovenskega podjetja Riko, ki je za to dalo podkupnino«. Te izjave ni v uradnem videoposnetku seje, kot vse kaže, je bila iz njega izrezana.
Po poročanju beloruske državne tiskovne agencije Belta je Mihadjuk lani na sojenju priznal, da je septembra 2022 in decembra 2023 od predstavnika Rika prejel skupno 35 tisoč evrov podkupnine. Obsojen je bil na šest let zaporne kazni v delavskem taborišču in denarno kazen v višini skoraj 11 tisoč evrov.
Ker v Belorusiji informacije in dokumenti sodišč niso javno dostopni, o tem sodnem postopku ni bilo mogoče pridobiti izvirnih podatkov in dokumentov. Je pa po poročanju ruske tiskovne agencije Sputnik eden izmed Rikovih zaposlenih na sojenju izpovedal, da sta z Mihadjukom živela v isti stanovanjski stavbi ter da se je na prošnjo svojega šefa dogovoril za sestanek z Mihadjukom.
V Lukašenkovi službi za odnose z javnostmi se na vprašanja Oštra niso odzvali.
Direktor predstavništva Rika v Belorusiji in manjšinski lastnik beloruskega podjetja Riko-Techcenter, ki je v 99-odstotni lasti slovenskega Rika, je srbski državljan Živorad Smiljković. V stanovanjski stavbi, v kateri je živel Mihadjuk, pa je imela takrat v lasti stanovanje njegova snaha Darja Smiljković, kažejo podatki o lastništvu nepremičnin, ki jih je pridobila beloruska etična hekerska skupina Cyber Partisans.
Po podatkih o delovnih izkušnjah, ki jih je pridobila ista skupina, so bili leta 2023 pri Riku zaposleni Darja, njen mož, sicer pa Smiljkovićev sin, Milutin, in Smiljkovićeva žena Marina.
Darja Smiljković je za beloruski Buro Media povedala, da ni seznanjena s kriminalistično preiskavo zoper Mihadjuka in da se ne spomni, da bi živela v isti stanovanjski stavbi kot on.
Živorad Smiljković se na novinarska vprašanja ni odzval, niti jih ni želela komentirati njegova namestnica.
Rikovi dve desetletji v Belorusiji
Direktor in solastnik podjetja Riko Janez Škrabec leta 2018 na podpisu pogodbe za rekonstrukcijo transformatorske postaje v Minsku. Foto: Riko
Riko, ki je po podatkih Ajpesa v polovični lasti slovenskega poslovneža Janeza Škrabca in Hrvata Joza Dragana, na beloruskem trgu posluje več kot 20 let. Škrabec je leta 2019 v intervjuju za tiskovno agencijo Belta povedal, da je Belorusija njegova druga domovina.
Leta 2012 je v intervjuju za isto agencijo še povedal, da Evropa nima dostopa do resničnih informacij o Belorusiji, zato kot poslovnež poskuša vplivati na politike in deliti z njimi resnico. Poudaril je številne prednosti v Belorusiji, med drugim javni red in odsotnost korupcije. Sedem let pozneje je prejel jubilejno medaljo Republike Belorusije, med drugim za zastopanje in zaščito interesov Belorusije in njenih državljanov v tujini.
Slovenija je po podatkih statističnega urada od leta 2001, odkar ima Riko, kot piše na spletnem mestu podjetja, v Belorusiji svoje predstavništvo, v to državo izvozila blago v skupni vrednosti 1,27 milijarde evrov, iz Belorusije pa ga je uvozila za 194,2 milijona evrov.
Po podatkih, ki so jih pridobili novinarji Buro Medie, je Riko zgolj v zadnjih šestih letih zgradil ali obnovil najmanj šest transformatorskih postaj, pri tem pa je posloval z več beloruskimi državnimi podjetji.
Škrabec, ki je bil med letoma 2016 in 2021 častni konzul Belorusije v Sloveniji, je v intervjuju za Playboy leta 2006 povedal, da je Lukašenka povabil na smučanje v Slovenijo, ta pa je povabilo sprejel.
Marca 2004 je Lukašenkova služba za odnose z javnostmi potrdila, da je bil beloruski predsednik na obisku v Sloveniji ter da se je udeležil številnih poslovnih sestankov s politiki in predstavniki večjih podjetij. Ko se je Lukašenko vračal iz Slovenije v Belorusijo, je z njim na letalu potoval tudi Živorad Smiljković, kažejo podatki o letalskih prevozih, ki jih je pridobil Buro Media.
Riko je v obdobju 2019–2021 v letnih poročilih poročal, da je podjetje večino prihodkov, ki so v tem obdobju v povprečju znašali 112,5 milijona evrov na leto, ustvarilo v Belorusiji.
Potem ko je Evropska unija leta 2022 proti Belorusiji uvedla sankcije zaradi hudih kršitev človekovih pravic, represije nad civilno družbo in političnimi nasprotniki ter vpletenosti v vojno v Ukrajini, se je to povsem spremenilo. Riko je namreč v letnih poročilih za leti 2022 in 2023 poročal, da so največ prihodkov ustvarili v Sloveniji. V teh dveh letih so prihodki Rika v povprečju znašali 196,2 milijona evrov na leto.
Riku smo poslali več konkretnih vprašanj. V odzivu, v katerem niso odgovarjali na posamezna vprašanja, so zanikali, da bi bili vpleteni v domnevno dajanje podkupnine. Potrdili pa so, da so seznanjeni s preiskavo proti Mihadjuku.
»Uradni kazenski in pravosodni beloruski organi so omenjeni primer zaključili, ta v ničemer ne bremeni podjetja Riko, ne predstavništva, njegovih zaposlenih, ne njegove dejavnosti. Tako kot v podjetju Riko tudi v vseh z njim povezanih družbah strogo upoštevamo nacionalne in mednarodne standarde protikorupcijske politike,« so pojasnili.
Zaradi omejitvenih ukrepov zoper Rusijo in Belorusijo se je podjetje okrepilo na drugih trgih, med drugim na Hrvaškem, v Franciji, Nemčiji, Ukrajini, Veliki Britaniji in na trgih Srednje Azije, v Sloveniji pa na področju železniške infrastrukture.
Po podatkih na spletnem mestu podjetja so leta 2022 denimo zaključili nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Jesenice na odseku Podnart–Lesce Bled, leta 2023 pa nadgradnjo vozlišča Pragersko in ureditev tamkajšnje železniške postaje.
Pošiljka sankcioniranih izdelkov v Rusijo
Manj kot dve leti po tistem, ko je slovenska vlada leta 2021 umaknila soglasje za delovanje beloruskega častnega konzulata v Sloveniji, je Riko v Belorusiji dobil novega diplomatskega predstavnika. Leta 2023 je namreč srbska vlada za častnega konzula v Belorusiji imenovala direktorja predstavništva Rika v Belorusiji Živorada Smiljkovića.
Po pojasnilih srbskega zunanjega ministrstva, ki jih je pridobil tamkajšnji preiskovalni medij Krik, je Srbija z imenovanjem Smiljkovića želela izboljšati odnose med državama, predvsem na področju ekonomije in spodbujanja investicij.
Smiljković je med letoma 2004 in 2020 šestkrat potoval z Lukašenkom ali njegovimi družinskimi člani, kažejo podatki o letalskih prevozih, ki jih je pridobil Buro Media.
Ruski carinski podatki kažejo, da je slovenski Riko leta 2022 v Rusijo uvozil izdelke, ki so bili v tistem času že predmet sankcij EU zoper to državo. Uvoz se je zgodil 12. maja, toda že manj kot dva meseca pozneje je del teh izdelkov postal predmet sankcij.
Naslednje leto je v Rusijo uvažal Riko-Techcenter. Ruskemu podjetju Avtovaz je dostavil dele za posodobitev rezkalnih strojev v skupni vrednosti več kot 120 tisoč evrov. Med drugim so uvažali tudi izdelke, katerih uvoz v Rusijo je EU sankcionirala že leta 2022.
Iz novinarjem dostopne dokumentacije ni mogoče ugotoviti, kdaj so bili izdelki uvoženi v Belorusijo oziroma ali so v državo prispeli že pred uvedbo sankcij EU zoper Rusijo, ki so zadevale izdelke z istimi kodami. Belorusija kot nečlanica EU teh sankcij ni dolžna upoštevati.
Alex Prezanti, soustanovitelj mednarodne nevladne organizacije State Capture: Research and Action, ki deluje na področju preprečevanja izmikanja sankcijam, je novinarjem povedal, da z obstoječimi dokazi ni mogoče dokazati, da sta pošiljki kršili sankcije EU. Poudaril pa je, da je moral biti Riko kot matično podjetje seznanjen z vsebino in namenom pošiljke.
»Ne vemo, ali je Riko z uvozom v Belorusijo kršil sankcije. Toda vemo, da je Riko 99-odstotni lastnik beloruskega podjetja, ki je te izdelke po začetku invazije naprej uvozilo v Rusijo. Riko se je kot tak moral zavedati vnovičnega uvoza, kam je bil namenjen in za kakšen namen, in imel je moč, da te transakcije prepreči. Skratka, čeprav ni dokazov, da so bile te transakcije nezakonite, so vsekakor vsaj videti moralno vprašljive,« je pojasnil Prezanti.
V Riku so pojasnili, da Riko-Techcenter deluje samostojno, zaradi omejitvenih ukrepov in omejenih možnosti poslovanja pa so ga že večkrat poskušali prodati.
Poudarili so, da pri poslovanju upoštevajo vse omejitvene ukrepe EU, kar so v preteklosti potrdili tudi inšpekcijski nadzori. Že od uvedbe sankcij spremljajo razvoj dogodkov, se posvetujejo s pristojnimi ministrstvi in podobno. Predstavništvo v Moskvi so zaprli.
Na druga vprašanja niso odgovorili, pri čemer so se sklicevali na poslovno skrivnost.
Pri tej preiskavi je sodelovala tudi Bojana Jovanović (Krik).
